Zaostrovanje odnosov nam ne more koristiti
Vse bolj dobivam občutek, da
nenehni spori politikom v obeh državah koristijo, pa naj ti pripadajo levi ali
desni politični opciji. Za poceni nabiranje političnih točk so incidenti ob
meji zelo primerni. Seveda se po vsakem od incidentov na večernih poročilih
pojavijo vodilni politični veljaki, ki se tolčejo po prsih in zagrizeno branijo
lastne nacionalne interese. Meddržavni spori so primerno sredstvo za
prikrivanje notranjepolitičnih neuspehov. Hrvaški premier Ivo Sanader se je po
zadnjih volitvah na oblast povzpel ravno na račun branjenja hrvaških
nacionalnih interesov. Prepričan sem, da bo na to karto igral tudi na volitvah
prihodnje leto. V svojem mandatu je na gospodarskem področju storil zelo malo,
saj je nezaposlenost še vedno izjemno visoka, gospodarski kazalci pa tako slabi,
da tudi turistična sezona, ki bi trajala celo leto, ne bi prinesla nekega
gospodarskega preboja. Podobno svojo nesposobnost delovanja na
notranjepolitičnem področju izkoriščajo slovenske politične stranke. Zavedajo
se, da lahko na ta način pridobijo nekaj poceni odstotkov, ki na volitvah
pridejo še kako prav.
žalostno je opazovati politike na
obeh straneh, ki se ne zavedajo, v kolikšni meri so že zastrupili medsebojne
odnose preprostih državljanov. Z nenehnimi manipulacijami jim je uspelo doseči,
da se imamo Slovenci in Hrvati za sovražnike. Predlagam vam, da si po kakšnem
od incidentov ogledate forume in komentarje na članke v nekaterih najbolj
znanih slovenskih in hrvaških časopisih. Sovraštvo in nestrpnost sta na obeh
straneh zastrašujoča. Vsaj tri četrtine komentarjev je skrajno nestrpnih.
Nekaj jih na incidente gleda z zdravim razumom, vendar je le-teh premalo. Za
val sovraštva pa ne krivim preprostega človeka, ampak politika, ki je izvoljen
in dobro plačan, da učinkovito in dobronamerno vodi državo. Vse bolj bo v
prihodnosti pogost pojav, ko nam bo neumen primitivec sredi Zagreba ob rdeči
luči na semaforju preklinjal slovensko
mater. Na drugi strani pa bo ničesar kriv hrvaški državljan na parkirišču
slovenskega trgovskega centra na svojem avtomobilu opazoval prerezane gume. Se
še kdo sprašuje, zakaj se vse bolj sovražimo? Ljudje, kot so Joško Joras in
istrski ribiči, so le orodje za manipulacije politikov na obeh straneh.
Prepričan sem, da nobenega slovenskega ali hrvaškega politika ne zanimajo
njihove težave. So le priročno orodje za nabiranje poceni političnih točk.
Iskreno upam, da ob kakem prihodnjem incidentu ne bo kdo od akterjev izgubil
svojega življenja. Bojim se, da bomo posledice takega dogodka negativno občutili
prav vsi.
Seveda se na obeh straneh najdejo
skrajneži, ki bi na sosednjo državo pritiskali z raznimi gospodarskimi ukrepi.
Ti neumneži bi bojkotirali slovenske izdelke in prenehali kupovati v trgovinah
največjega slovenskega trgovskega podjetja. Neumneži na drugi strani bi
preprečili ali ovirali prihod turistov na hrvaško obalo ter, kar je še najhuje,
pogojevali vstop sosednje državo v Evropsko unijo. Gospodarska škoda bi bila za
obe državi ogromna. Zanesljivo bi se ob takem razvoju dogodkov smejal nekdo
tretji. Naj vas spomnim, da pripadniki ene od močnejših italijanskih političnih
strank še vedno niso opustili ideje in večne italijanske želje po prevladi na
obeh straneh obale Jadranskega morja. Slovenski in hrvaški politiki bi se
morali zavedati, da bi lahko s skupnimi močmi v evropskem prostoru storili več.
če se bodo odnosi še naprej zaostrovali, bo to stanje izkoristil nekdo drug in
ob tem bosta utrpeli škodo tako Slovenija kot Hrvaška.
Vse spore je možno rešiti, pa naj
bodo ti še kako zapleteni. Zavedati se moramo, da v pogajanjih oboji ne bomo
mogli dobiti vsega, kar si želimo. Lahko pa sklenemo kompromis, ki bo podlaga za
začetek prijateljskih in s preteklostjo neobremenjenih odnosov. Prav je, da smo
tekmeci, saj bomo le na ta način oboji tudi uspešnejši. Predlagam pa, da bitke
in spopade vodimo na športnih igriščih. Tam smo lahko nepopustljivi in
trmasti.
