Pogovor z vodjo Centra za preprečevanje in zdravljenje od prepovedanih drog
Droge so v Sloveniji
zelo razširjene. Kakšen je položaj v Pomurju? Smo glede števila uživalcev drog
primerljivi z ostalimi območji po državi?
podobna. Nekoliko izstopa le Primorska. že v času Jugoslavije in v prvih letih
tranzicije je Primorska beležila največje število odvisnikov. Po osamosvojitvi
pa je problematika drog zajela celotno državo. Pomurje ni pri tem nobena
izjema. Lahko rečem, da se v Pomurju število odvisnikov giblje nekje v
slovenskem povprečju. Po naših ocenah je v naši regiji približno 600 odvisnikov
od nedovoljenih drog, kar je zaskrbljujoča številka.
v vašem centru?
zdravimo s pomočjo metadonske terapije. V zadnjem letu pa poleg metadona
uporabljamo tudi novi zdravili Substitol in Subutex. Na substitucijskem
zdravljenju v našem centru se trenutno nahaja 85 ljudi in to število počasi
narašča. Odvisnikom ponujamo tudi druge vrste terapij. Izpostavil bi
visokopražne in nizkopražne programe pomoči zdravljenja odvisnikov. Visokopražni
program je veliko bolj zahteven in zahteva popolno prenehanje jemanja drog.
Nekateri odvisniki tega ne zmorejo. Tem osebam so namenjeni nizkopražni
programi. Imenujemo jih tudi programi za zmanjševanje škode. Primer
nizkopražnega programa predstavlja zamenjava igel. Odvisnikom rabljene igle
zamenjamo z novimi. Na ta način zmanjšamo možnost pojava s krvjo prenosljivih
bolezni, ki v današnjem času predstavljajo pravo tempirano bombo. V sklopu
nizkopražnih programov so odvisnikom na voljo tudi varne sobe, kondomi …
zdravili Substitol in Subutex. Kakšna je razlika med metadonom in omenjenima
novima zdraviloma?
substitucijskih zdravil je enak, torej da pacient ni »zadet« in da nima
abstinenčnega sindroma. Kljub temu pa
obstajajo določene razlike. Odmerek metadona in substitola mora odvisnik
zaužiti vsak dan, medtem ko lahko subutex zaužije vsak drugi ali tretji dan.
Razlika je tudi v načinu zaužitja. Odmerek metadona odvisnik popije, subutex se
raztopi v ustih, medtem ko substitol odvisnik zaužije v obliki kapsul. še vedno
se največ pacientov zdravi s pomočjo metadonske terapije. Teh je 60 odstotkov.
izpolnjevati odvisnik za vključitev v program substitucijske terapije?
ki že dalj časa uživajo drogo in so v drogah že zelo »globoko«. Z vsakim
pacientom opravimo daljši razgovor, na podlagi katerega ocenimo, ali je primeren
za vstop v program. V ambulanto morajo pacienti prihajati vsak dan. Kasneje, ko
je vzpostavljeno določeno zaupanje, pa se v ambulanti oglašajo trikrat tedensko,
včasih zadostuje tudi en sam obisk na teden. Torej si odmerke substitucijskega
zdravila nosijo domov. Najbolj pomemben pogoj pa je vsekakor, da v času
substitucijskega zdravljenja ne uživajo drog.
substitucijska terapija? Kdaj je terapija uspešna?
V večini primerov je to obdobje daljše od enega leta. Vzdrževalni metadonski
program lahko traja tudi 30 let. Uspešnost terapije merimo na različne načine.
Najpomembneje je, da človek začne ponovno normalno funkcionirati, torej da hodi
v šolo ali službo. Odvisnik mora imeti neko perspektivo oziroma motiv za
ozdravitev. V podporo mu morajo biti družina in prijatelji. Seveda pa imajo
uspešna zdravljenja odvisnikov tudi pozitivne posredne učinke za družbo in
okolico. Izpostavil bi predvsem zmanjšanje kriminala in zmanjšanje števila s
krvjo prenosljivih bolezni.
je možno zlorabiti. Se to pogosto dogaja?
zlorabi. Ponavljajoče prekomerno uživanje marsikaterih psihoaktivnih substanc
(zdravil), ki jih dobimo lekarni, lahko vodi v odvisnost. Tudi substitucijska
zdravila za zdravljenje odvisnosti se lahko zlorabijo. To se tudi dogaja.
Metadon lahko odvisniki nabavijo na črnem trgu in ga uporabljajo tako kot
katerokoli drugo drogo. Ker metadona ne uživajo pod zdravniškim nadzorom, se
lahko zgodi, da pride do predoziranja.
povprečnega odvisnika, ki se zateče v vašo ambulanto? Ali drži teza, da večina
odvisnikov prihaja s »socialnega dna« ?
zavračam. V preteklosti smo opažali, da večina odvisnikov izhaja iz družin, kjer
starši delajo v tujini. Otroci tako niso imeli veliko stika s starši in so bili
prepuščeni sami sebi. Na ta način so hitreje in lažje prihajali v stik z
drogami. Danes odvisniki prihajajo iz različnih družbenih slojev. Tako se nemalokrat
zgodi, da zdravimo otroke zdravnikov, profesorjev, policistov… Pogosto se
starši sramujejo in resnico skrivajo pred okolico. To je napačno obnašanje.
Starši bi morali vso energijo usmeriti na ozdravitev svojega otroka in družine.
Predvsem predolgo ne poiščejo pomoči ali vsaj ustreznega nasveta. V tovrstnih
primerih ni več prostora za razglabljanje o različnih družbenih normah in
zaznamovanosti. Problem je potrebno zaznati in ga začeti reševati čim prej.
delu dovolj podpore pri pristojnih institucijah in okolici?
velik odpor okolice. Danes so razmere boljše. Razpolagamo s še zadovoljivimi
finančnimi sredstvi, vendar imamo kadrovske težave. Pri zdravljenju odvisnosti
ne sodeluje samo zdravnik, ampak tudi drugo zdravstveno osebje, socialni delavec,
psihiater, psiholog … Primanjkuje prostovoljcev. Za sodelovanje pri zdravljenju
odvisnikov je potrebno imeti veliko volje in posedovati določeno psihično
trdnost. Vsakdo za sodelovanje pri zdravljenju ni primeren oziroma ne vzdrži
vseh psihičnih naporov, ki na dolgi rok spremljajo to delo. Pogoste so neprijetne
posledice, ki se odražajo tudi v zasebnem življenju.
zavedajo posledic uživanja drog? Kako poteka osveščanje mladine?
vsakoletna in namenjena vsem generacijam. Mlade na nevarnost drog opozarjamo
zdravniki in pristojne izobraževalne ter druge institucije. Osveščanje poteka
tudi s pomočjo medijev. Seveda ima najpomembnejšo vlogo v preventivi družina.
Poseben pomen imajo še šole, vrstniki ter navsezadnje celotna družba. Opažam,
da se mladi v vse večji meri zavedajo, kakšne pasti prinaša uživanje drog. žal
pa smo v Pomurju v obdobju od osamosvojitve zaradi posledic uživanja drog
izgubili za dva do tri razrede otrok.
najpogosteje pojavlja trava. Ali po vašem mnenju uživalci trave podcenjujejo njene učinke?
da predvsem mladi podcenjujejo učinke trave in posledice, ki jih lahko ima za
njihovo zdravje. Ob rednem uživanju trave se lahko pri uživalcih pojavijo podobne
težave, kot jih povzročajo ostale vrste drog. Zato kot strokovnjak na področju
zdravljenja od odvisnosti drog ostro nasprotujem legalizaciji trave. Med
drugim smo z raziskavo v letu 1992 ugotovili, da je 10 odstotkov naših
osmošolcev že poskusilo travo. Od tega jih je polovica izrazila željo, da
poskusijo tudi katero od močnejših drog.
