Trg študentskega dela si v Sloveniji še vedno ni povsem opomogel, a se po večjem delu države počasi postavlja na noge. Napredek morda gre pripisati nekoliko izboljšanemu gospodarskemu stanju, vendar pa je trg še vedno za približno 30 odstotkov manjši kot pred začetkom krize leta 2008, ko je ponudba upadla za kar polovico.
Najmanj v žepe pomurskih študentov
Tudi med posameznimi regijami je na področju študentskega dela moč zaznati precejšnje razlike.
Kot piše Žurnal24, so namreč urne postavke še vedno najvišje v osrednji Sloveniji, najnižje pa prav v Prekmurju, Podravju in Posavju.
O aktualnem stanju na področju študentskega dela v Prekmurju smo zato povprašali kar pri Mladinskem servisu – pomurskem študentskem servisu.
Delodajalci ponujajo minimalno tarifo
Kot nam je pojasnil Darko Kutoš iz Mladinskega servisa, povpraševanje po študentskem delu s strani delodajalcev ostaja razmeroma nespremenjeno vse od začetka krize.
»Zanimanje je relativno konstantno. Glede na ostalo Slovenijo, kjer opažajo morebiten padec povpraševanja po študentskem delu, mi tega ne opažamo na ta način. V bistvu se nam je promet celo nekoliko zvišal.«
A obenem ugotavlja, da so tarife z novo zakonsko ureditvijo postale precej statične.
Delodajalci v gospodarsko precej omejenem Prekmurju namreč vse bolj težijo k minimalni urni postavki 4,53 evra na uro bruto, ki jo predpisuje Zakon o spremembah in ureditvah Zakona o uravnoteženju javnih financ. Opaža pa, da so cene študentskega dela v drugih regijah višje.
Ob tem izpostavlja, da tudi povprečna tarifa vztrajno pada že več kot 10 let. Tudi od lanskega februarja pa do letošnjega septembra je zrasla le za pičle 3 cente, kar se mu zdi zelo čudno, glede na siceršnjo gospodarsko rast.
Študentje delodajalcem omogočajo fleksibilnost
»Delodajalci ponujajo predvsem dela, ki so enostavna in ne zahtevajo večjega pripravljanja ali kakih posebnih znanj. To so po navadi enostavna dela v proizvodnji,« odgovarjajo pri Mladinskem servisu.
Na ta način namreč zapolnijo produkcijske luknje. Zaradi trenutnih razmer na trgu se delodajalci pri zaposlovanju ne želijo vezati dolgoročno, študentsko delo pa jim tako omogoča potrebno fleksibilnost in optimalno odzivnost.
Študentje medtem kažejo največ zanimanja predvsem za dobro plačana dela – kakršnakoli že so – pojasnjuje Kutoš. Najbolje plačana so sicer dela, ki zahtevajo posebna, specifična znanja, višje plačilo pa lahko tako med drugim pričakujejo študentje strojništva, jezikov in računalništva.
Fotografija je simbolična.
