»Kakovost življenja je zelo povezana s kakovostjo spanja«
Raziskave kažejo, da ljudje kar tretjino življenja prespimo. Kaj se pravzaprav dogaja z našimi možgani, medtem ko spimo?
Spanje je ena izmed človekovih prijetnih potreb. Je fiziološki proces, med katerim se naše telo spočije, obnovi in okrepi. Je nujno potrebno za ohranjanje zdravja, omogoča rast in obnovo telesnih tkiv. Pomanjkanje spanja zmanjšuje sposobnost koncentracije in pomnjenja.
Zakaj je spanje tako zelo pomemben proces?
Spanje ni počivanje možganov, temveč je aktiven proces. Sestavljeno je iz dveh obdobij, ki se med seboj izmenjujeta in odražata različno stopnjo delovanja možganskih celic. Gre za ne-REM in REM fazo spanja. V ne-REM fazi se naša očesna zrkla gibljejo počasi. To je miren, globok spanje. Nastopi pol ure po tistem, ko zaspimo in traja 40 minut. Tej fazi sledi REM faza spanja, ki ji pravimo tudi aktiven spanec. V tej fazi se naša očesna zrkla gibljejo zelo hitro, v tej fazi sanjamo. Ti dve fazi se tekom noči izmenjata do 5-krat. Proti jutru je vse krajša ne-REM faza spanja in vse daljša REM faza.
Nespečnost kot taka bi naj pestila okrog 60 odstotkov prebivalstva, kar je zaskrbljujoča številka. Kateri simptomi in težave se morajo pojaviti, da lahko posameznik sklepa o nespečnosti?
O nespečnosti govorimo, kadar ima človek občutek, da je premalo ali preslabo spal. Kaže se lahko na različne načine: zvečer nikakor ne moremo zaspati, med spanjem se pogosto prebujamo, zjutraj se zgodaj prebujamo in začne se nam dozdevati, da nikakor več ne moremo normalno spati.
Ali je težave s nespečnostjo sploh možno odpraviti?
Težave z nespečnostjo je mogoče odpraviti na različne načine, in sicer bi takole svetovala: zvečer se izogibajte poživljajočim pijačam (kava, čaj, kokakola itd.); pred spanjem se izogibajte vroči kopeli; v spalnici imejte zmerno temperaturo in vlažnost; izogibajte se pretežkemu ali prelahkemu večernemu obroku; kratek spanec si privoščite le zgodaj popoldan; del dneva preživite na sončni svetlobi; zvečer se zadržujte v tihem, sproščenem in ne presvetlem okolju.
Mnogi ljudje se sprašujejo koliko spanca je dovolj. Kaj vi menite o sami dolžini spanca?
Pravila, koliko ur bi morali spati ni. Nekaterim zadostuje samo 5 ur spanja, drugi se po 8 urah zbudijo nenaspani. V povprečju naj bi spali 7-8 ur.
Kakšni so možni vzroki za nespečnost?
Med vzroke za nespečnost štejemo pogosta nočna prebujanja zaradi različnih bolezenskih stanj (vnetje sečil, bolezni prostate, astma, motnje v delovanju ščitnice), občutek nemira v spodnjih okončinah, smrčanje. Nespečnost je lahko tudi posledica jemanja zdravil, ki spremenijo zgradbo spanja. Lahko pa je tudi posledica depresije.
Kakšna je korelacija med nespečnostjo in dednostjo?
Nespečnost ni dedna.
Kaj menite o zdravljenju nespečnosti z zdravili?
Prehodne nespečnosti, ki traja le nekaj dni, ni potrebno zdraviti. Pri kratkotrajni nespečnosti, ki je posledica kakega stresa, si lahko pomagamo z zeliščnimi pripravki. Pri dolgotrajni nespečnosti, ki traja več kot tri tedne pa si lahko pomagamo z zdravili.
Glede na hiter tempo življenja nekateri strokovnjaki priporočajo popoldanski spanec, ki bi naj pomagal posamezniku napolniti baterije. Ali je popoldanski dremež priporočljiv pri ljudeh, ki zvečer težko zaspijo?
Popoldanski spanec je priporočljiv, vendar naj ne traja več kot pol ure. Privoščimo si ga zgodaj popoldne. Če bomo zadremali pozno popoldne, zvečer nikakor ne bomo mogli zaspati.
Kako je povezana sama kakovost življenja s kakovostjo spanja?
Kakovost življenja je zelo povezana s kakovostjo spanja. Vemo, da če smo nenaspani veliko težje funkcioniramo, se težje soočimo z vsakdanjimi izzivi na delovnem mestu in doma.
Ali je lahko nespečnost samo simptom, ki v resnici kaže na drugo bolezen?
Nespečnost je lahko tudi simptom, ki kaže na drugo bolezen. Ena takih je anksioznost. Anksiozni ljudje se največkrat bojijo postelje, zvečer težko zaspijo, pred spanjem podoživljajo različne težave. Druga taka bolezen pa je depresija. Depresivni bolniki se zgodaj zjutraj prebujajo in nikakor več ne najdejo spanca.
