Murska Sobota bo dobila zavetišče za brezdomce

število z leti narašča

Po nekaterih ocenah se število brezdomcev v Sloveniji giblje med 800 in 1300, ob tem pa ni zanemarljiv podatek, da število le-teh iz leta v leto narašča. Največ jih je v Ljubljani in Mariboru, v zadnjih letih pa je trend porasta brezdomstva opaziti tudi v Pomurju. Zato je bila potreba po zavetišču na območju Mestne občine Murska Sobota izražena že v Strategiji razvoja socialnega varstva do leta 2005. »Do realizacije projekta zavetišča takrat ni prišlo, ker so bile v omenjeni strategiji izražene še potrebe po drugih programih,« se prvih korakov omenjanja projekta spominja Carmen šeruga-Bednar, univ. dipl. soc. del., sicer avtorica Strategije razvoja socialnega varstva 2006-2010 v MOMS. Takrat, pravi, so skupaj z občino in državo realizirali projekt izgradnje Kriznega centra za mlade, ki danes uspešno deluje v Murski Soboti pod okriljem matičnega centra za socialno delo.

Potrebe ljudi vzvod regijski razsežnosti projekta

V zadnjih letih so ponovno začeli opažati vse več potreb po pomoči pri iskanju najosnovnejših pogojev za življenje, med katere sodi tudi potreba po varnem prostoru za prenočitev. šeruga-Bednarjeva tako pravi, da je projekt zavetišča za brezdomne osebe odgovor na zaznane potrebe ljudi, ki so se iz različnih vzrokov znašli v situaciji, ko so ostali brez bivališča oziroma brez urejene možnosti prenočitve. Tako je projekt, dodaja naša sogovornica, zaradi zaznavanja podobnih potreb tudi na območju ostalih treh centrov za socialno delo v Pomurju (Lendava, Gornja Radgona in Ljutomer) prerasel v regijskega. »Na realizacijo programa vedno vpliva več dejavnikov. Zgleda, da je sedaj prišel tudi čas za zavetišče,« še pravi. Ob tem izpostavi še splošno socialno problematiko v našem okolju. »Glede na socialne razmere v Pomurju bi potrebovali tudi mnoge druge dodatne programe. Pojavi se vprašanje prioritet,« dodaja socialna delavka, zaposlena na Centru za socialno delo Murska Sobota, kjer deluje na oddelku prve socialne pomoči.

štirideset »znanih« in nekaj »skritih«

Po zbranih podatkih, ki jih imajo na vseh štirih pomurskih centrih za socialno delo, na območju Pomurja trenutno živi okrog štirideset oseb brez doma in so omenjenim centrom znani. Toda, kot opozarja šeruga-Bednarjeva, je verjetno še nekaj brezdomcev in brezdomk, za katere ne vedo in ki so v družbi skriti. In na kakšen način je za njih trenutno poskrbljeno? »Na žalost je malo možnosti, ki jih v takih situacijah lahko ponudimo,« pravi in dodaja: »Na pomurskih centrih se trudimo na različne načine in iščemo razpoložljive možnosti, saj vemo, da taki posamezniki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev stanovanja prek javnih občinskih razpisov, s stanovanji pa tudi centri ne razpolagamo.« Ker so te osebe običajno še brezposelne, si ne morejo privoščiti plačila najemnine za stanovanja. Tako so rešitev primorane poiskati drugje. »Na razpolago ostane zavetišče v drugi regiji, če je seveda prosto mesto in če oseba želi menjati okolje. Tako so v zavetišču v Celju trenutno tri osebe iz našega okolja,« razlaga šeruga-Bednarjeva. Nadaljuje: »Nekaj takih posameznikov smo »uspeli« namestiti v domove  starejših, čeprav ne spadajo v tisto okolje in takšna namestitev za njih nikakor ni primerna.« Ostali se znajdejo na druge načine. »Prespijo na klopi, v kleteh, avtomobilu ali na podstrešju blokov. Prosjačijo »znance« in si iščejo možnosti iz noči v noč,« življenjski vsakdan oseb brez doma slikovito opisuje naša sogovornica.

Slovenija (še) pionirka brezdomstva

V letnem poročilu izpred dveh let je nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek opozarjal, da je čedalje pogostejši razlog za brezdomstvo naraščanje števila prisilnih izselitev zaradi neplačevanja najemnine. Razlogov je seveda še več. Po besedah šeruga-Bednarjeve so pri nas to neplačevanje stanarine, slabo materialno stanje, deložacije, brezposelnost, razpad družine, neugodne družinske razmere (nasilje), duševne stiske, alkoholizem, beg od doma, prestajanje zaporne kazni itd. Krivdo sogovornica pripisuje tudi trenutni družbeni ureditvi: »Prehod v kapitalizem je vzporedno z družbenimi spremembami prinesel večje število brezdomcev.« Toda, kot dodaja, se problematika brezdomstva pri nas ne more primerjati z evropsko. Pove izkušnjo: »Na mednarodni konferenci o brezdomstvu, kjer so bili predstavniki različnih evropskih držav in kjer smo izmenjavali izkušnje, smo slišali, da je tega v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami na število prebivalcev še veliko manj.«

Vse več mladih brez doma

Poleg tega, da število brezdomcev pri nas narašča, velja omeniti tudi podatek, da je med njimi opaziti porast števila mlajših polnoletnih oseb. Temu slovenskemu trendu se ni izognilo niti Pomurje. »Poznam mlajšo polnoletno dekle, ki spi že dalj časa na podstrešju, ker se s starši ne razume, drugam pa nima iti. Prav tako poznam mlajšega moškega, ki spi na postaji,« iz prve roke ponudi informacijo šeruga-Bednarjeva. Starost oseb brez doma je sicer različna (od 18 do 60 let), kot skupno značilnost takih oseb pa pobudnica zavetišča v Pomurju navaja nizko stopnjo izobrazbe, brezposelnost in soočenost s situacijo, na katero je vplivalo več dejavnikov. Ponudi še svež podatek: »Ravno danes sem zopet dobila obvestilo, da bodo iz stanovanja, ki je last nekega podjetja, deložirali možakarja, ki prejema nizko pokojnino in ima velik dolg zaradi neplačevanja stanarine. Ne vem, kam bo šel, saj mu v našem okolju danes nimamo veliko ponuditi.«

Zavetišče v Murski Soboti že jeseni?

Omenjene situacije naj bi bile po besedah šeruga-Bednarjeve preteklost že letošnjo jesen. Projekt vzpostavitve zavetišča v Murski Soboti, prvega v Pomurju, naj bi bil tako že v končni fazi. Pri projektu poleg Centra za socialno delo Murska Sobota sodelujejo še MOMS prek Javnega stanovanjskega sklada in društvo Mozaik – društvo za socialno vključenost. MOMS pri projektu sodeluje kot sofinancer programa prek preventivnih programov na področju socialnega varstva. šeruga-Bednarjeva sodelovanje z občino ocenjuje kot zelo dobro. »Ko sem jih seznanila s konkretnim idejnim predlogom za zavetišče, se je v projektno skupino za realizacijo programa takoj vključila predstavnica MOMS Rofina Bernjak in s svojim sodelovanjem pomagala, da projekt zelo dobro teče.« Zgledno naj bi bilo tudi sodelovanje z najvišjimi predstavniki murskosoboške občine. »Prav tako projekt podpira tudi župan,« še dodaja. Zavetišče naj bi prineslo tudi nekaj novih zaposlitev, sčasoma, po pridobitvi novih sofinancerjev, pa naj bi se začetna številka novih delovnih mest še povečala.

Vodja zavetišča bo Jernej šavel

šavla, diplomiranega socialnega delavca, znanega tudi kot člana pomurske skupine Psycho-Path, je k sodelovanju privabila šeruga-Bednarjeva. »Odigrala je ključno mediatorsko, povezovalno vlogo. Poleg tega je prva zbrala in opisala potrebe po tovrstni hiši,« se začetkov projekta spominja šavel in doda: »Po njeni zaslugi je projekt lep primer skupnostnega socialnega dela in dela predstavnikov skupnosti nasploh.« Ali sam meni, da bo zavetišče v pomurski prostor vneslo nov način razmišljanja o problematiki brezdomstva? »Ko sedaj omeniš, da se v Murski Soboti ustanavlja zavetišče za brezdomce, vsi najprej vprašajo, če »tou mi mamo«. Seveda imamo, a brezdomci niso klošarji, brezdomstvo ni življenjski stil, za brezdomstvo se ne bo nihče odločil prostovoljno in ga ne bo kazal.« Kritično nadaljuje: »Z zavetiščem in soočanjem z brezdomci ni in nikakor ne bo drugače kot z ostalimi neprijetnimi rečmi v življenju. Dokler se nas ne tičejo, niso naš problem.« K sreči, kot sam pravi, obstajajo ljudje, ki so pripravljeni pomagati in povsem razumejo okoliščine ter posledice družbene ureditve, v kateri živimo. Tudi sam je »jezen« na kapitalizem: »Brezdomstvo je žal komponenta potrošniške ureditve družbe.«

šavel : »Veliko svojcev se bo hotelo otresti svojih«

Mlad socialni delavec se zaveda, da bo pojav zavetišča v našem okolju prinesel tudi (dodatne) žalostne situacije: »S paradoksom, da se bo brezdomstvo pojavilo šele z zavedanjem ljudi, da obstaja zavetišče, pa tudi računam. Veliko svojcev se bo sedaj hotelo otresti katerega od »svojih«, ki so v breme in ne ugled »ugledni« družini. V smislu »Pojdi, saj sedaj imaš kam«. žalostno,« pripoveduje šavel. Ali meni, da se bodo brezdomci zavedali odgovornosti, pred katero bodo postavljeni, potem ko bodo nastanjeni v zavetišču? »Odlično vprašanje, vendar bomo odgovor nanj dobili šele pri vsakem posameznem uporabniku ali uporabnici zavetišča. Dejstvo je, da so urejanje, vodenje in svetovanje del socialnodelavskega poklica in da bo k temu socialni delavec ali delavka zmeraj strmel. Uspeh pa ni zgolj odvisen od njega oziroma nje,« razmišlja.

Treba je iti na »fronto«

šavel opozarja na še eno dejstvo: »To je delo z ljudmi in ne s surovinami. človeških, znanih in neznanih, faktorjev je vsaj toliko, kolikor je ljudi.« Kot pravi, je delo z ljudmi z roba družbe ali pa »zgolj« z nizkim ekonomskim standardom predvidljivo le v teoriji. »Treba je iti ven, na »fronto« in poskušati »omiliti rane« posledic »vojne«, ki se ji reče potrošniška ureditev družbe. Iz pisarn, toplih in varnih domov smo lahko vsi pametni generali,« še dodaja. Ocenjuje tudi, da bodo kapacitete zavetišča hitro in zmeraj polne. Obenem bo po šavlovih besedah nova pridobitev ugodno služila tudi nekaterim občinam: »Zavetišče bo finančna razbremenitev za vse tiste občine, ki sedaj plačujejo velike in neprimerno večje vsote za namestitve svojih ljudi po domovih in zavodih različnih tipov, ki pa služijo zgolj za začasno rešitev.« A, kot pove za konec, bodo v končni fazi največ koristi imeli uporabniki in uporabnice zavetišča.

Petrijan: »Zavetišče bo svojemu namenu predvidoma predano oktobra 2007«

Po več oprijemljivih podatkov v zvezi z lokacijo zavetišča na območju MOMS smo se, potem ko nam šeruga-Bednarjeva ni vedela povedati, kje točno naj bi zavetišče stalo, obrnili na direktorja občinske uprave v Murski Soboti. »Javni stanovanjski sklad MOMS in društvo Mozaik sta v fazi nakupa (izvajanje aktivnosti za nakup) stanovanjske hiše v mestni občini, zato predvidevamo, da bo zavetišče predano svojemu namenu v mesecu oktobru 2007,« je za začetek povedal Bojan Petrijan. O natančnejši lokaciji (še) nič. In kolikšna bo finančna obremenitev? »Predvidenih stroškov delovanja zavetišča natančno še ne moremo oceniti, saj je v pripravi izdelava programa, kjer bo strošek na posameznega brezdomca podrobneje opredeljen, odkup hiše pa bo znašal okrog 110.000 evrov, nekaj sredstev pa bo potrebno vložiti še v ureditev prostorov,« še dodaja prvi mož občinske uprave in na naše dodatno vprašanje o podatku glede natančnejše lokacije zavetišča odgovarja: »Ker se še pogajamo z dvema lastnikoma različnih stanovanjskih objektov, vam točne lokacije objekta zaenkrat ne morem povedati. Lahko pa povem, da sta oba stanovanjska objekta v mestu Murska Sobota, tako da bo zavetišče v Murski Soboti.«

Tako se bo Murska Sobota pridružila Ljubljani, Mariboru, Celju, Krškemu in Slovenj Gradcu, ki zavetišča za brezdomce že imajo. V »Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva 2006-2010« je vlada sicer zapisala potrebo po mreži sprejemališč in zavetišč za brezdomce in brezdomke s skupno zmogljivostjo najmanj 250-ih mest v vseh statističnih regijah po Sloveniji. Kot so nam sporočili z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, se število sredstev v zadnjih letih za brezdomce povečuje. Tako je v letošnjem letu devetim programom za brezdomce po vsej Sloveniji namenjenih nekaj več kot 280 tisoč evrov sredstev. Na ministrstvu še ocenjujejo, da je trenutno pri nas na voljo nekaj več kot sto ležišč za brezdomce, v programe zavetišč pa jih je vključenih okrog devetdeset. Velja omeniti tudi, da je v druge programe, ki so prav tako namenjeni brezdomcem (dnevni centri za pomoč brezdomcem in svetovanja, razdelilnice hrane in oblačil ter ambulante za brezdomce) vključenih okrog osemsto brezdomcev.