Motodrom je slovenski nacionalni projekt

Kdaj se je porodila ideja o tem dirkališču v Petišovcih?



Zdajšnje ideja o motodromu se je porodila pred tremi leti, ko smo z Avto moto društvom oziroma spidvej klubom pogovarjali kaj bi morali kot nadgradnjo narediti, da bi se Lendava v moto športu pomaknila naprej. Od takrat se je veliko razpredalo, širili idejo in prišli do zaključka, da naj bi pokrivali večino moto športov z možnostjo drugih dejavnosti.



Lahko na kratko predstavite projekt?



Projekt ima tri dele - športni, gospodarski in rehabilitacijski del. V športnem delu bo šlo za posodobitev sedanjega spidvej štadiona v standardu do nivoja Grand Prix, na katerega pa ne računamo v Lendavi, ker se v Sloveniji to izvaja v Krškem. Zaradi samega razvoja tega športa je prav, da bo infrastruktura na najvišjem nivoju, mislimo na nekaj velikih dirk in juniorska tekmovanja na stezi znotraj steze, ki dolga 200 metrov. želja je podaljšanje sezone gojenja spidveja oziroma možnosti drenaže, saj se bo steza delno tudi ogrevala.



Na področju cestno-hitrostne steze nameravamo zgraditi štiri kilometre dolgo stezo z vso potrebno infrastrukturo, kjer želimo prav tako doseči nivo Grand Prix. Ko govorim o tem mislim na to, da se bo v Lendavi prej kot slej zgodil en od Grand Prix, zato je že v začetku investicijo potrebno prilagoditi vsem zahtevam in potrebam. Tu vidimo perspektivne velike možnosti, da se v koledarje tekmovanj najvišjega razreda tudi mi vključimo. Steza bo zanimiva tudi adrenalinsko, saj pričakujemo, da bo steza 300 do 320 dni na letu v uporabi, kar pomeni, da se bo lahko poleg športne dejavnosti gojilo tudi adrenalinsko dejavnost. Od motorjev, nižjih kategorij formul, raznih avtomobilističnih dirk, povprečna širina steze 14 metrov pa pomeni, da po njej dirkajo tudi kamioni. Možnosti so raznolike.



V gospodarskem delu, kjer je predviden poligon za varno vožnjo na tehnično najvišjega ranga, bi lahko razvijali športe kot so karting, super moto, mini moto in podobne manjše dirkaške dejavnosti. Ta del bi služil tudi kot parkirni prostor ob velikih prireditvah. V rehabilitacijskem delu naj bi se specializirali specialisti na poškodbe iz moto športov. Predviden je še hotel višje kategorije z golf igriščem, kot se to prakticira po celotni Evropi.



Sliši se sanjsko, koliko verjetno pa je da se bo projekt uresničil?



Mi intenzivno sanjamo že tri leta, to smo počeli tudi prej. Slovenija sanja o takšnem poligonu že 40 ali 50 let. Osebno ne dvomim, da te sanje ne bi bile sedaj realnost, ker prvič to ni investicija, ki ne bi bila podprta s strani slovenskih investitorjev in drugič gre za slovenski nacionalni program, ki ima veliko bodočnost. v samem začetku sofinanciranja so v glavnem entuziasti tega športa, ljudje, ki ta šport poznajo že nekaj deset let. To ni povezano z nekimi povezanimi naložbami, ampak je izključno zaseben kapital, ki pa ne bo dovolil, da se te zadeve ne bi realizirale do konca. Projekt je zanimiv samo kot celota in ne da bi se delal postopoma. Res da gre za večji zalogaj, ampak ne vidim problema, da se ne bi moglo sfinancirati. Slovenci smo se v tem času ko smo v Evropski uniji že nekaj naučili, da lahko skupaj z evropskimi sredstvi, za to pa je potreben program. Pri tem projektu gre za kvaliteten program zdravja, posebno vrsto športnega turizma, ki ima veliko bodočnost.



Je že znano, kolikšna je načrtovana investicijska vrednost projekta?



Nekorektno bi bilo, da bi sedaj povedal, kolikšna je investicijska vrednost. Smo šele v fazi odkupovanja zemljišč in se ne da povedati številke, iz povedanega pa se lahko zaključi, da ta ni majhna.



Bodo pri projektu le domači invenstitorji ali bodo pomagali tudi tuji?



Vlagatelji bodo vsi iz Slovenije, ker gre res za slovenski program, tuja sredstva bodo le iz Evropskih skladov, ki pa po nekem ključu pripadajo Sloveniji. To ne bodo ne Rusi in ne nihče drug. Sredstva bodo zagotovljena iz vrsto malih vlagateljev, ki so se odločili temu pridružiti.



V kolikih letih bi se investicija povrnila?



Glede na tovrstne športne objekte menim, da se take investicije povrnejo hitro. če bi se povrnilo prehitro, to ne bi bila prava investicija, zato mora biti vračanje sredstev zmerno, vlagatelji v projekt pa so verjetno dobro premislili, zakaj gredo v ta projekt in so prepričani, da se bo vse povrnilo.



Kakšno vlogo bo pri tem projektu imela občina Lendava in kdo so še partnerji?



Pri tem projektu je več akterjev. Prvi so so investitorji, na drugem mestu pa lokalna skupnost in Občina Lendava. Slednja s svojo umestitvijo in strateškim programom dela projektu veliko uslugo, sama pa ne sodeluje z nekimi velikimi sredstvi. Mislim, da to tudi ni potrebno, vendar s pristopom, ki ga ima in željo po realizaciji projekta naredila praktično vse. Naslednji akter pa je Avto moto zveza Slovenije, ki od samega začetka projekt podpira in se ga veseli, saj bodo njihovi licencirani in ostali člani tudi glavni uporabniki. Blizu dogovora smo tudi s svetovno motociklistično zvezo (FIM), ki si v mali sredini kot je Lendava želi začeti z razvojem izobraževanja bodočih perspektivnih voznikov v raznih kategorijah. če bi uspeli dobiti vso mlado evropsko smetano, da bi vsaj za določen čas tukaj trenirala, bi bilo to za razvoj tega športa fenomenalno in velika realnost, da se pridobi velika tekmovanja.



Se bo skušalo za projekt zagotoviti tudi kakšna sredstva preko razpisov Evropske unije?



Po kronologiji, ki je potrebna, ko pridemo do umestitve in gradbenega dovoljenja, kar se računa, da bo že v začetku prihodnjega leta. Takrat bomo kandidirali za evropska sredstva, za katera pa ne vidim razloga, da jih ne bi na večih resorjih dobili, saj pokrivamo gospodarske, športne in rehabilitacijske dejavnosti. Projekt je prevelik, da se Evropska unija pri tem ne bi malo pomujala zraven.



Zemljišča so v veljavnih prostorskih sestavinah prostorskega plana Občine Lendava opredeljena pretežno kot najboljša kmetijska zemljišča, mislite da ne bo težav pri spremembi namembnosti na ta račun?



Celoten čas smo pozorni na eno zadevo. Res je, da so ta zemljišča kategorizirana v prvo kategorijo, vendar z avtocesto, ki je bila za razvoj in perspektivo Pomurja nujno potrebna, se je kategorija zemljišč znižala. Naš projekt bo potekal na obeh straneh avtoceste in se od nje nikjer ne oddaljujemo 300 do 400 metrov zračne linije. želeli smo se umestiti tik ob avtocesti, kjer so manj primerna zemljišča za kmetijske namene. Ne bomo spremenili nobenega zelenega programa, nasprotno, potrudili se bomo, da bomo zadržali vse kar je na tem področju uporabno. Kaj je pa lepšega kot združiti zeleno in asfaltne površine, to bo eno redkih dirkališč, ki bo potekalo ob jezeru, borovem gozdu in golf igrišču z hrasti.



Ali so bili že storjeni kakšni odkupi zemljišč in kolikšno površino trenutno obvladujete?



Pretežno je odkupljena že vsa površina, kar nam pa še manjka, pa smo dogovorjeni, tako da razpolagamo z relativno veliko količino zemlje, saj je za projekt potrebnih 170 hektarjev.



V kakšni fazi je trenutno projekt in kaj sledi?



Trenutno se zadeve umeščajo in se pridobiva potrebne papirje in dokumente, ki so sestavni del postopka pred samo gradnjo. Delamo vse v skladu z začrtanimi normami.



So projektanti za stezo in spremljajočo infrastrukturo domači ali tuji strokovnjaki?



Mi v principu verjamemo v domač kader, ki ga smatramo kot enega najboljših in ne vidim razloga, če lahko nekdo riše avtoceste, da ne bi mogel narisati tudi steze, jasno s sugestijami mednarodnih organizacij. Glavni projektant je domačin Goran Dominko, ima pa vrsto sodelavcev, ki so zadolženi vsak za svoje področje. Še enkrat poudarjam, to je slovenski nacionalni program, tujce uporabljamo le z izkušnjami, ker pa v tem športu ni zavisti in ljubosumja, zelo enostavno prihajamo do pravih podatkov.



Kdaj bi se v najboljšem primeru lahko začela gradnja in kako dolgo bi trajala?



Pričakujemo, da do konec leta projekt umeščen in da bi se dela začela v začetku prihodnjega leta. Imamo neke načrte, da bi bili jeseni 2010 gotovi, kar glede na to, da to ni neka zahtevna gradnja je možno. Računamo, da bi že v letu 2010 bila neka prireditev posebnega značaja.



Koliko novih zaposlitev bi nastalo, če bo projekt izpeljan?



V tem projektu poznamo tri vrste poslovnega sodelovanja oziroma zaposlitev. Najprej so obvezne, trajne zaposlitve, ki potekajo za nedoločen čas skozi vse leto, število pa je odvisno od števila aktivnosti. Predvidoma od 160 do 190 oseb. Naslednja vrsta je tako imenovani pogodbeni ciklus, kjer je do 400 ljudi trajno pogodbeno vezani. Gre za ljudi, ki so na razpolago investitorju od 200 do 300 ur letno in se morajo izobraziti, da lahko sploh sodelujejo, gre pa za poklice, ki so potrebni na velikih prireditvah. Zadnja vrsta pa so občasni pogodbeni ljudje, do skupnega števila 2000, ki so samo za velike prireditve. V povprečju je to kar se zaposlitvenega ciklusa tiče velik projekt, ki pa je odvisen o samega razvoja športne dejavnosti in uspešnosti pri pridobitvah tekmovanj.



Ker bi šlo za velik poseg v okolje ali se ne bojite morebitnih težav s strani lokalnih prebivalcev?



Z lokalnim prebivalstvom stalno sodelujemo in ne vidimo bistvenega posega, ki bi bil drugačen od sedanjega. Mislim, da lokalni prebivalci celo pozdravljajo projekt, ker se bodo kasneje močno vključevali v njega. En dogodek, na katerega lahko pride 50, 60 tisoč tujih ljudi pomeni za domačine velik zalogaj in iz izkušenj, ki jih imajo z nami izpred trideset let, ko smo na čisti ledini postavili štadion spidveja, so samo pozitivni. Kohezija med lokalno skupnostjo in nami je fenomenalna, zato ne vidim problemov. Poleg tega bodo tudi pridobili, saj se bo nogometno igrišče preselili bližje vasi Petišovcem.

Ker gre za precej hrupne športe, kako se bo zagotovilo znosno hrupnost za okoliške prebivalce?



Okoliški prebivalci tega hrupa praktično ne bodo deležni, saj bo šlo za amfiteaterski sistem in se bo s tribunami hrup popolnoma zadušil, v odprtinah med tribunami pa bodo protihrupne zapore, ki bodo služile tudi varnosti ob izletnih conah. Ob tem amfiteaterskem sistemu pa steza ne bo višinsko razgibana, ker bo potekala na ravnici, zato ne bo hrupnih težav. Še nasprotno, to kar se danes sliši s spidveja, se takrat ne bo, ker bo znotraj amfiteatra, obiskovalci štadiona pa si verjetno želijo slišati hrup.



Boste upoštevali nasveta športnega direktorja Dorne Javierja Alonsa, ki meni di bila steza boljša brez šikane in da bi se morale povečati izletne cone?



Okrog te šikane je bilo ogromno predebatirano. Gospod Alonso je zastopnik tako imenovanih hitrih stez, kakor tudi večina tekmovalcev, vendar mi moramo upoštevati FIM-o, ki zaradi varnosti omejitve zahteva in zato bomo naredili vse, da bomo zadostili vsem predpisom. Na naslednjem srečanju z Dorno bomo pokazali že neke pripravljene rešitve, ki pa so malenkosti, ker jih je zdaj dokler je še vse na papirju enostavno popraviti. Alonso pripravlja dirkališča ranga Grand Prix in če investitorji želijo perspektivo, se morajo temu prilagoditi, kar bomo mi tudi storili. Najbolj všeč nam je, da mu je steza v principu všeč.



Imate že kakšna zagotovila oziroma obljube, v kolikor bo steza izgrajena, da bi na njej potekala kakšna moto tekmovanja?



Mi se že danes pogovarjamo, kaj vse bomo leta 2010 naredili in tudi leto prej v skladu s to investicijo organizirali. Športni koledarji se vedno delajo v naprej. želimo nadaljevati tradicijo Lendave in to v dveh smereh. Da bi imeli sistemske dirke in skoraj v vsaki panogi s katero se bomo ukvarjali pozivno dirko za Zlato čelado. Sistemske se končajo z Grand Prix-jem, pred tem pa so tekme državnih prvenstev, Alpe-Adria, Evropsko prvenstvo in druge.



Kakšne dirkaške discipline si želite v začetku?



Morda bo najprej samo motociklizem in šele na to avtomobili, morda oboje, pogovarjamo pa se, da bi nekaj dirk nemškega prvenstva pripeljeli k nam, bodisi avtomobilsko ali kamionsko, z namenom, da priučimo publiko.



Kaj lahko pričakujemo na otvoritveni tekmi?



Na otvoritveno dirko bo prišlo vse, kar je bilo sposobno v zadnjih petih, desetih letih, kar je običajno na novozgrajenih objektih. Ti bivši zvezdniki se bodo morda pomerili v kartingu, v katerem je dober recimo Michael Schumacher, to je del nekega spektakla in otvoritve, ki bo predvidoma konec leta 2010.



Imate že pred dokončanjem motodroma kakšne aktivnosti, ki bi povrnile sloves dirkanja v Lendavi?



Za letos imamo v načrtu individualno prvenstvo Evrope v spidveju, ki jo bomo združili z dirko za Zlato čelado. To pomeni, da bo takoj po končani tekmi za prvenstvo, še dve polfinali in finale za Zlato čelado, na katero bomo pripeljali štiri močne izzivalce, ki se bodo pomerili proti šestim iz Evropskega prvenstva. Prihodnje leto pa bo dirka za Zlato čelado še bolj močna, saj želimo pripeljati vsaj osem voznikov Grand Prix-ja, ki bo imelo osem izzivalcev. že zdaj torej delamo na tem, da bi zopet pridobili sloves Zlate čelade.