Letošnji Evangeličanski večeri v duhu spomina na štefana Küzmiča
V času rekatolizacije so se Küzmičevi rojstni podatki izgubili. Znano je le toliko, da se je rodil leta 1723. O izvoru duhovnikove družine je Sever povedal: »Znano in ohranjeno je le ime očeta – bil je to Jurij (György) z dvema priimkoma – Szabo Küzmič. Ime matere do danes ostaja neznano. Ravno tako je velika neznanka Küzmičevo otroštvo in pa odraščanje in tudi to, če je imel brate ali sestre. Naša predpostavka je, da se otroštvo ni v ničemer bistveno ločilo od otroštva vrstnikov.« Küzmičeva domačija naj bi po ustnem izročilu bila na današnji hišni številki 19, kjer od 14. oktobra 1973 stoji tudi spomenik v obliki navzgor obrnjenega peresa. Avtor omenjenega spomenika je znan arhitekt Ludvik Tomori.
Zahvala za bogat material gre Francu Šebjaniču
»Nedvomno pa je največ materiala o Küzmiču zbral Franc Šebjanič, in to v delu Protestantsko gibanje Panonskih Slovencev, iz leta 1977, ki verjetno ostaja doslej najpopolnejše in najcelovitejše delo o razvoju protestantskega gibanja med Muro in Rabo. Nato je tu njegova knjižica Štefan Küzmič in njegovo delo, ki je dopolnjena razprava iz »Zbornika Štefana Küzmiča«, z letnico 1976. Zbornik Štefana Küzmiča je iz leta 1974 in združuje gradivo s simpozija ob 250- obletnici Küzmičevega rojstva, leta 1973,« je povedal Sever.
Neformalni začetnik evangeličanske cerkve v Prekmurju
Simon Sever je poudaril, da je bilo življenje, delo, pomen in značaj Števana Küzmiča sorazmerno bogato obdelano. V nadaljevanju je izpostavil pomembnejše mejnike: »Küzmičeva ohranjena dela se ustavijo pri številki 10, kar pa nikakor ne pomeni, da je bilo njegovo delo skromno. Zavedati se moramo, da je ravno on začetnik več kot 250-letne ustvarjalnosti prekmurskih besednih ustvarjalcev. Ko obravnavamo njegovo življenje in njegovo delo, ne smemo obiti dejstva, da Küzmičevega učiteljevanja, dušno-pastirske skrbi in slovstvene dejavnosti ne moremo opisati zgolj z besedama krščansko in kulturno – temveč ob njiju prav gotovo še z evangelizacijsko in versko ohranjevalno. Tako Števana Küzmiča ne smemo »secirati« oz. njegovo ustvarjalnost deliti na obdobja.«
Vzor vernega človeka
Podobno kot je povedal Sever, da nam mora biti »Števan Küzmič vzor vernega človeka in pomoč v obliki spomina na njegovo požrtvovalnost in neutrudnost pri zavzemanju za verski, literarni, kulturni in nacionalni napredek«, se strinja tudi škof Geza Erniša, saj pravi, da je »pomembno predvsem to, da se miselni tok Küzmiča nadaljuje tudi danes.«
