Prva trgovina v Pomurju, ki ponuja izdelke iz konoplje
Prvi odzivi pozitivni, lastnik redni kadilec že več kot desetletje
čeprav je konoplja v Sloveniji na seznamu prepovedanih mamil, njena industrijska različica očitno počasi postaja tržni produkt. Celju in Mariboru, ki pod trgovsko znamko Cannafree ponujata izdelke, posredno ali neposredno povezane s konopljo, se je v začetku meseca februarja pridružila tudi Murska Sobota. Tako na Lendavski ulici podjetje v lasti Damjana Knupleža orje ledino in podira tabuje, povezane s konopljo, ki svoje zgodovinske konotacije še vedno ni uspela izkoreniniti izpod pridevnika droga. Prvi odzivi pomurske okolice so po besedah lastnika pozitivni in več ali manj podobni tistim v obeh štajerskih poslovalnicah. In po katerih izdelkih njihove stranke največ povprašujejo? »Imamo nevsakdanje izdelke, tako da je povpraševanje po vseh. Ni izdelka, za katerega bi lahko rekli, da po prodaji v naši trgovini prevladuje,« zatrjuje Knuplež, ki je sicer tudi sam že več kot desetletje redni kadilec marihuane. »Najraje skadim kakšno dobro domačico ali outdor,« pravi o svojih kadilskih preferencah, vendar ne pozabi omeniti, da ne spada v kategorijo tako imenovanih kadilcev lenuhov. »Trikrat tedensko se ukvarjam s športom in tudi dobro opravljam svoje posle,« še samozavestno doda ambiciozni štajerec, ki sam nikoli ni bil kadilec običajnih cigaret.
Prišli policisti v civilu in kupili čokolado
Da konoplja, tudi če gre za industrijsko različico, ki je legalna, še vedno vzbuja pomisleke in se jo često povezuje z nelegalnostjo, priča obisk, ki so ga dobili v murskosoboški poslovalnici. »Obiskali so nas možje v modrem, a so bili v civilu,« pripoveduje Knuplež. Pa so opravili svoje delo? »Bili so brez komentarja,« njihovo angažiranost še oceni in pove zanimivo anekdoto, ki se je zgodila. »Kupili so čokolado iz jedilne konoplje, ki jim je po izgledu sodeč ugajala.« Poleg jedilnih izdelkov ter številnih drugih v njihovi trgovini najdemo tudi semenke za vzgajanje konoplje in Salvia davinorum. Pa gre pri tem za legalno početje? »Služi izključno za medicinske namene,« zatrdi Knuplež in nas napoti po dodatne informacije na njihovo spletno stran. Dr. Aleš Mlinarič, magister farmacije, tako v svojem članku pod pozitivne učinke marihuane med drugim šteje izboljšanje razpoloženja, sproščenost in povečano sposobnost kreativnega razmišljanja. Naš sogovornik demantira tudi potencialno povezanost izdelkov, ki so na voljo v njihovi trgovini, za namene uporabe nelegalne konoplje. »Noben naš artikel ne vsebuje psihoaktivne komponente konoplje THC-ja. Vsi izdelki so legalni in zakonsko deklarirani.« Pove še, da artikli, kot so pipe, omogočajo kajenje dišečih tobakov in zelišč, ki niso na lestvici prepovedanih psihoaktivnih substanc, vse ostalo pa so več ali manj vseuporabni artikli.
Mlajšim od 18 let prepovedan ogled spletne strani
Pogoji poslovanja, ki so objavljeni na spletni strani trgovine, pravijo tako: »Vsa imena proizvodov in storitev, ki se pojavljajo v slikah, filmih, predstavitvah na teh spletnih straneh, so registrirane znamke, katerih imetniki so lastniki teh znamk in njihove povezane družbe. Vsebina ni primerna za mlajše od 18 let oz. drugače povedano: mlajšim od 18 let je ogled strani oz. nakup strogo prepovedan.« Preverimo pri lastniku. Najprej o prodaji izdelkov mlajšim od 18. let, ki so prepovedani, kot jasno piše v pogojih poslovanja. »To ne drži, saj prodajamo več artiklov iz programa Harmonija narave: izdelke iz bioprehrane, kot so kosmiči, bomboni, semena z okusom kapučina, tropic, moke za peko, testenine in seveda čips,« navede protiargumente ter na vprašanje, zakaj jim je prepovedano brskanje po njihovi spletni strani, ko vendar gre za legalne izdelke, odgovarja: »Preventivno, da ne bi zlorabljali izdelkov, ki se uporabljajo za medicinske namene,« utemeljuje nerazumsko prepoved ogleda strani tistim, ki še niso prestopili praga mladoletnosti. Vprašanje, ki se pri tem samo po sebi postavlja, kako je mogoč nadzor nad uporabniki spletne strani in njihovo starostjo, seveda nima smiselnega odgovora, ki bi bil zadosti protiutežen.
Ljudje so o marihuani nepoučeni, izjema so mlajši
Zadnje raziskave v Angliji uvrščajo marihuano na lestvico manj škodljivih celo od alkohola in tobaka. Kljub temu je splošno mnenje še vedno na strani nacionalnih morilcev številka ena. Marihuano se na drugi strani uvršča v kategorijo drog. Knuplež o tem pravi: »Splošno mnenje ne more spremeniti rezultatov raziskav. Mi temu pravimo, da so ljudje nepoučeni, saj je ta tema danes še tabu.« Nadaljuje: »Za marsikoga so pač vse mamila. Ne zavedajo se, da so cigareti in alkohol povzročitelji številnih bolezni, ki se v veliko primerih končajo s smrtjo.« Krivde, da v zavesti javnega mnenja kljub številnim raziskavam, ki kažejo nasprotno, ne prihaja do premika, pripisuje starejši populaciji in nerazgledanosti. »Mlajši, sploh pa uporabniki interneta, imajo drugačno mnenje, saj so o konoplji poučeni.«
Tudi odvetniki in učitelji so njihove stranke
»Našo stranko bi težko opredelili glede na starost, spol ali izobrazbo,« ocenjuje Knuplež profil svojih strank. Prihajajo tudi iz višjih slojev. »Nenazadnje so naše stranke tudi učitelji, odvetniki,« priznava in o pripravljenosti slovenskega prebivalstva na legalizacijo marihuane pravi: »Verjetno bi vzdignilo veliko prahu, tako pozitivnega kot negativnega.« Nizozemska, ki je že daljnega leta 1976 ločila marihuano od ostalih mamil in dekriminalizirala njeno uporabo, v tem segmentu predstavlja svetovni fenomen. Knuplež vidi v legalizaciji »svete rože«, kot jo sam imenuje, za državo ekonomsko vzpodbudno tržno nišo. »Imeli bi vpogled v potrošnjo in tudi nekaj denarja v državni blagajni bi se nabralo. Sicer pa vsi poznamo pregovor, da so prepovedane stvari najslajše.« Na drugi strani navede razloge za prijateljstvo Slovencev z alkoholom: »Stoletna uporaba in nepoučenost o posledicah, ki nastanejo zaradi rednega uživanja.« Izpostavi odprtost in podporo države alkoholu kot tržni uspešnici: »Je zelo dober državni posel, zaradi tega je tudi tako dobro reklamiran s strani države.«
Sam si z marihuano lajša migreno
In pogled v prihodnost? Knuplež pravi, da bi morala konoplja ljudem postati življenjska sopotnica. »To je sveta roža,« pravi ter nam ponudi še informacijo iz prve roke. »Pomaga pri migreni, ki jo imam tudi sam. Je pa nerodna, če ste po naravi lenuh in bi tako kakšen dogodek najraje prestavili na jutri.« Obenem ne vidi nuje, da bi jo morali zaradi tega kaditi vsi. »Lahko pa je surovina za veliko izdelkov,« zaključi pogovor sogovornik, ki samozavestno prepričan v »sveti roži« očitno vidi posel prihodnosti.
