Raziskava je izhajala iz splošno osnovane predpostavke, da so romske ženske dvojno diskriminirane. Prvič zaradi tega, ker so Romkinje, drugič pa zaradi tega, ker so pripadnice ženskega spola. Na podlagi tega je bila oblikovana hipoteza (moški imajo boljši dostop in bolj uporabljajo računalnik kot ženske) in raziskovalno vprašanje (v kakšni luči ženske razumejo računalnik in ali računalnik za njih predstavlja sredstvo, s katerim bi lahko v družbi napredovale).
Ugotovitve raziskave
Glede na to, da je Prekmurje precej raznoliko v svojih družbeno-kulturnih značilnostih je bila raziskava izvedena v različnih krajih, ki med seboj niso povezani na način, da bi lahko govorili o povsem podobnem načinu bivanju, ali drugih značilnosti, ki bi že vnparej oznanjali možnost enakih rezultatov.
Ne glede na oddaljenost in raznolikost pa je raziskava pokazala, da v izbranih romskih naseljih obstaja zelo podoben vzorec dojemanja računalnika med ženskami in razlik med moškimi in ženskami v dostopu in uporabi računalnika. Več kot očitno je, da spol ni tista družbena spremenljivka, ki bi, vsaj kar se tiče uporabe računalnika, zavirala ženske pri njihovem enakopravnem vključevanju tako v romsko kot neromsko družbo.
ženske imajo enak, ponekod pa celo boljši dostop do računalnika kot moški (v večini primerov do njega dostopajo od doma in si ga tudi lastijo). Prav tako praviloma ženske ne dojemajo računalnika kot tehnologijo, ki bi bila namenjan predvsem moškim. ženske se tudi, verjetno predvsem zaradi intenzivne uporabe računalnika (tako v številu dni na teden, kot v številu ur, ko so za računalnikom), v družbi ne počutijo zapostavljene zaradi morebitnega neznanja uporabe računalnika. Glede na to samooceno (samoocena je zelo pomemben vidik dojemanja sebe in okolice) in zavrnjeno hipotezo lahko trdimo, da računalnik ni sredstvo pri katerem bi se med romskimi ženskami in moškimi vzpostavljale bistvene razlike in neenakosti.
Metodologija
Anketiranje je potekalo od 22. do 26. septembra v romskih naseljih Pušča, černelavci, Zenkovci, Borejci, Cankova in Beltinci. V nadaljevanju so se izoblikovale sledeče statistične enote: Pušča in černelavci, Zenkovci, Borejci in Cankova. Glede na relativno veliko bližino sta bili v eno statistično enoto zduženi Puščo in černelavci. V beltinskem romskem naselju pa anketiranja ni bilo mogoče izvesti, saj prebivalci niso bili pripravljeni izpolnjevati vprašalnikov.
Vzorec je bil izoblikovan za vsako statistično enoto v pogovoru z romskim mentorjem in prebivalci romskih naselij, ki so naju z mentorjem usmerjali k hišam, kjer so stanovali prebivalci, ki so ustrezali metodološkemu okvirju. Le-ta je bil postavljen tako, da se je osredotočal na moške in ženske stare med 14. in 30. letom.
Omejitve raziskave
Omejitve raziskave gre iskati predvsem v majhnih vzorcih pri naseljih Zenkovci, Borejci in Cankova. čeprav je po drugi strani res, da gre v vseh primerih za večino prebivalstva v posameznih naseljih, ki je ustrezala metodološkemu okvirju (prebivalci stari med 14. in 30. letom). V prihodnosti bi vsekakor bilo zanimivo v manjših romskih naseljih narediti raziskavo med fokusnimi skupinami in potem izsledke primerjati z našo kvantitativno metodo anketnega vprašalnika, da bi tako pridobili bolj celostno sliko o problematiki.
O raziskavi
Raziskava je potekala v okviru projekta, ki je potekal pod okriljem Zavoda Premik in v sodelovanju RŠKD Mladost ob finančni podpori Urada za enake možnosti. Avtor raziskave je študent 4. letnika Analitske sociologije Matej Ficko.
