Danes zadnji žur pri Goslarju
Kot pravi Boštjan Rous, je »zgodba o goslarju je pred dvema letoma nastala predvsem zaradi muzikašev, in ta zgodba je v dveh letih zrasla in zaživela. Zaživela do te mere, da se je po dveh letih vedelo, da bo zadnji petek meseca tam živa muzika, da je tam neka scena, različna od drugih, da se je ustvarila raznovrstna, v vseh pogledih mešana in bolj ali manj stalna klientela. Na lokaciji, kjer smo do sedaj delovali tako po 1. maju ne bo več table „Pri goslarju“, kar pa ne pomeni, da Goslar kot blagovna znamka in zgodba okoli tega »blaga« ne obstaja več. Z ženo sva to blagovno znamko ustvarila in v njo vložila dosti časa, truda in še česa. Zato gre Goslar z nama, in preko poletja načrtujeva nadaljevati jam sessione na kakem manjšem vrtu na prostem, ki se jim bo predvidoma reklo Goslarjev piknik.«
Lokacija Goslarjevega piknika, ki bo novost glede na to, da je prejšnji leti Goslar poleti v smislu žive muzike počival, je v tem trenutku še neznana, kot pogoj za lokacijo pa Boštjan Rous navaja, da je »majhna oz. intimna, da je na kakem vrtu na prostem in ne predaleč od naselja, in da lokacija ostane ista skozi celo poletje.« Termin jam sessionov ostaja zadnji petek v mesecu, in naslednji v maju se bo že odvijal na prostem. Že dogovorjen je tudi jazz festival, ki bo potekal 19., 20. in 21. junija. Boštjan Rous: »To ne bo nek mednarodni festival, ampak počasni štart nečesa, kar bo morda nekoč tudi preraslo zgolj slovenske razsežnosti. Vsak večer bosta nastopili dve zasedbi, torej vse skupaj šest zasedb.«
Načrt zakoncev Rous je do jeseni oz. pozimi tablo „Pri goslarju“ zopet izobesiti na novi lokaciji, ki bi bila »po vzdušju in prostornini podobna prvotni, pravzaprav pa je najpomembnejši kriterij ta, da bi se glasbeniki v njej dobro počutili. Z ženo naju je novica o prodaji prostorov ujela malo na levi nogi oz. nepripravljena, zato trenutno razmišljam prevsem o zaprtju lokala, kar tudi ni mačji kašelj.« Ko bo to enkrat za njima, se bo iskalo lokacije tako za jam sessione na prostem kot tudi za novega Goslarja, ki bo tako kot prvotni iskal ravnotežje med godbeno tradicijo in sodobnostjo. Glede na izkušnjo na Panonski 19 ni potrebno preveč skrbeti, da mu ne bi uspelo ponovno najti tega občutljivega ekvilibrija.
