Vodilna tema jezikoslovnega tedna je Jezik je živ – Še znamo gučati? in poteka v okviru Miklošičevih dni ter pod vodstvom profesorice Irene Štuhec. Miklošičevi dnevi trajajo vse do 20. novembra, ko bo jezikoslovec Miklošič "star" 195 let. Miklošičevi dnevi so tradicionalni, njihov namen pa je ohranjati spomin na jezikoslovca Franca Miklošiča, po katerem se gimnazija tudi imenuje. Skozi to prireditev se kaže »ustvarjalnost mladih na jezikoslovnem in izraznem področju, opozarja se na občutljiva in aktualna vprašanja preteklosti in sedanjosti, seznanja se z novostmi na področju znanosti, krepi se medkulturni dialog in nadgrajuje se znanje materinščine ter tujih jezikov«, kot pravi prof. Irena Štuhec. Omeniti velja, da profesorica Cilka Jakelj v tem okviru pripravlja tudi literarni večer s prleškim pesnikom Markom Kočarjem in da bodo zadnji dan Miklošičevih dni gostili Štefana Kardoša, letošnjega dobitnika nagrade Kresnik.
S tujimi dijaki o konceptu Varne šole
Profesor Jernej Jakelj koordinira družboslovni teden, katerega nosilna tema je Izzivi v šoli – Varna šola in poteka v okviru projekta British Council Slovenija in mesec preventive. Za sodelovanje v tem projektu je v lanskem šolskem letu Gimnazijo Franca Miklošiča Ljutomer izbral British Council Slovenija. Skupaj z drugimi evropskimi srednjimi šolami iz Madžarske, Ukrajine in Velike Britanije, bodo dijaki in dijakinje poskušali prikazati vsak svoj koncept Varne šole.
Debatiralo bo okrog 150 dijakov
Konec tedna pa bo na gimnaziji potekal še mednarodni debatni vikend, katerega organizirata profesorici Martina Domajnko in Liana Miholič. Le-tega se bo udeležilo nekaj nad 40 debatnih skupin oziroma 150 dijakov in dijakinj iz Bosne in Hercegovine, češke, črne Gore, Hrvaške, Kanade, Makedonije, Nemčije, Slovaške, Slovenije, Srbije, Romunije in Velike Britanije. Mednarodnemu debatnemu turnirju se bodo pridružili še udeleženci projekta »Enojezična, dvojezična, večjezična«, ki poteka od 2. do 9. novembra v Ormožu v sodelovanju z Zavodom za kulturo dialoga Ljubljana.
Na šoli vzpostavili šolski razvojni tim
O pomenu takih prireditev za gimnazijo in pripravljenosti dijakov in dijakinj, da sodelujejo v takih projektih smo se pogovarjali s profesorico Martino Domajnko. Pravi, da so na šoli organizirali šolski razvojni tim, ki ga imajo le nekatere šole in v katerem so si v letošnjem šolskem letu zastavili cilj, da organizirajo del pouka tako, da bodo dijaki in dijakinje vsaj delno razbremenjeni dodatnih aktivnosti na način, da bodo prireditve in projekti usklajeni z učnim načrtom, istočasno pa se bodo v pouk s tem uvajale nove učne metode (projektno delo, avtentično učenje,…). Prof. Domajnkova je priznala, da je »iz tega nastal zelo velika zalogaj, ker je bilo za isti teden potrebno popolnoma spremeniti urnik in uskladiti vse načrtovane prireditve in projekte. Vendar pa trenutno kaže, da nam bo uspelo ovire in razlike uspešno premagati«.
Večini nove oblike pouka odgovarjajo
Cilji njihovega projektnega tedna in mednarodnega debatnega vikenda so »spoznavanje jezika in jezikovnih razlik, sporazumevanje v tujih jezikih, razvijanje medkulturne kompetence, narodne/kulturne zavesti in izražanja, primerjave dogajanja v šolah med državami in seveda tudi druženje«. O pripravljenosti dijakov in dijakinj za sodelovanje v takšnih projektih pravi, da se vsi, tudi nekateri profesorji in profesorice s takšnimi spremembami ne strinjajo, vseeno pa je »večina takšnih, ki jim občasno drugačen pouk da elana in novih idej in se v okviru takšnih dejavnosti razcvetijo«. Prof. Domajnkova nam je razložila, da pa je prav v tem pomen organiziranja takih in podobnih prireditev; da se dijake in dijakinje razbremeni raznih aktivnosti preko leta, da se vsi sodelujoči naučijo timskega dela in ker se v drugače organiziranih šolskih dejavnostih lahko uresničijo drugačne ideje kot jih je možno pri klasičnem pouku. Za konec je še dodala, da je za gimnazijo pomembno, da so prvi med prvimi, za učence pa, da poskušajo razbiti vsakodnevno šolsko rutino, saj na ta način vzpodbujajo inovativnost in širijo obzorja.
Avtorica: Maja Klemenčič
