Vse največje pomurske občine Murska Sobota, Ljutomer, Gornja Radgona in Lendava, ki so v skupnem industrijski, zdravstveni in finančni centri Pomurja, za razliko od predsocialistične zgodovine kakor moške prav tako zaposlujejo tudi ženske. Le da v pozicioniranju le-teh prihaja do vidno neenakopravnih razporeditev. če se osredotočimo na predstavnice ženskih direktorskih, županskih ali poslanskih stolčkov v regiji, se porodi vprašanje, zakaj jih je tako malo. Zakaj so na tem področju razlike med spoloma še vedno tako velike in kaj lahko naredimo, da bi vse več žensk zastopalo vidnejše gospodarske in politične funkcije? Diverzija med spoloma ni posledica tranzicije in šele mladih vzpostavitvenih mehanizmov demokracije v Sloveniji. Pregled pomembnih pozicij, ki jih zavzemajo ženske, v svetovnem merilu razkriva, da so te na Zahodu še vedno podreprezentativne. Tudi severnoameriško Nacionalno združenje direktoric poroča, da dva od treh upravnih odborov še vedno favorizirata moške, medtem ko ostaja ženska navzočnost prepuščena iniciativi civilnih ženskih združenj. še v enaindvajsetem stoletju je potrebno v družbo uvajati umetelne mehanizme, kot so ženske kvote, ki naj bi predvsem Evropski uniji dale nov zagon, dokler ne bo napredovanje žensk v izvršni veji oblasti postalo bolj dinamično.
Vendar so zadnjič po pogovoru moški, ki so sicer izrazili strinjanje s spolno različnostjo na delovnih mestih, sklenili, da se velikokrat preprosto ne najde primerna ženska z izkušnjami, ki jih določeno delovno mesto zahteva. Prav to pa kot glavni razlog največkrat navajajo tudi politične stranke, ko opravičujejo dejstva minimalnega števila ženskih kandidatk na svojih listah. Vendar je očitno tudi prav redko najti moškega, ki želi videti žensko na katerem pomembnejših položajev, predvsem če je podjetje v njegovi privatni lasti. Da bi bila to več kot le ena ženska, skoraj postaja misija nemogoče. Izpade, da podjetje ob zaposlitvi ene ženske izgubi potrebo po zaposlitvi še druge. Ko je ena na vrhu, se zdi, da je le-ta dovolj. Zakaj bi zaposlili še eno, če eno že imamo. Seveda tovrstna praksa nikakor ne zadeva kolektivov medicinskih sester, Murinih delavk, gojiteljic orhidej ...
ženske na pozicijah delijo identično personalno demografijo. Delijo iste izkušnje, čeprav se zdi, da je samo delo direktorja, župana ali poslanca izziv že sam po sebi. Vendar se nežnejši spol poleg poslovanja ali služenja narodu sooča še s številnimi drugimi izzivi. Zgodovina je prinesla korenite družbene kompozicijske spremembe, ki jih gre v tej smeri pripisati predvsem feministkam. Kot najbolj prelomno gre izpostaviti volilno pravico, ki so je bile naše babice in matere deležne z letom 1946. Nekdanje rdečelične gospodične, ki je na veselici sramežljivo čakala povabilo na ples, resda ni več, vendar sodobni ženski v svetu gospodarstva in politike še vedno manjka agresivnosti, da bi se lahko izognila marginalizaciji. A je potrebno presoditi, koliko sprememb prostor lahko prenese, ker če pritiskaš premočno in greš predaleč, se že v naslednjem koraku soočaš z izolacijo. Uspešna podjetna ženska se nemalokrat znajde tudi zunaj socialne sfere, ko zadeva trenutno tako trendi dogovarjanja in druženja zunaj pisarn, kar je v zadnjem času vse bolj pogosta praksa tudi v Prekmurju. Igrišča za golf, tekmovanja v gokardu, še dobro, da sklepanje poslov v savnah še ni v naši kulturni tradiciji.
Vendar biti ženska v poslovnem svetu mora imeti tudi svoje prednosti. In to več kot samo prednosti tipa »spodobilo bi se«. ženske so odgovorne za 83 odstotkov vsega svetovnega potrošništva. Spolna raznolikost lahko tudi na delovno okolje deluje pozitivno. ženske podjetju največkrat doprinesejo svežo perspektivo. če že drugega ne, moški za konferenčno mizo sedijo bolj pokončno. ženske naj bi tudi bile bolj dovzetne za spremembe, bile naj bi bolj vestne, saj je težko sprejeti dobro odločitev, če ne poveš, kaj misliš. ženske se znajo besedno bolje izraziti, medtem ko moški ponavadi igrajo na politično korektnost. še nekaj, kar ni toliko ženski način, temveč bolj stvar osebnosti, je, da ženska med različne poglede zna veliko bolje vnesti kompromise. Primerne ženske na položajih sicer obstajajo, vendar je vse premalo žensk, ki bi jim sledile. Dandanes se zdi, da je za ženske in moške še najbolj odločilno, koga poznaš. Vedno bo v prednosti nekdo, ki je v določeni kolektivni mreži poznanstva in prijateljev že poprej znan. Zato se je sprva potrebno prebiti skozi mrežo le-teh in šele nato nad njih. Prav zato bi si ženske morale med seboj pomagati odpirati vrata druga drugi.
Sčasoma bo to postalo del naše kulture, vendar se vse začne z majhnimi koraki. ženske same tudi slabo tendirajo v samopromocijo, kar pomeni, da veliko talentiranih in izkušenih žensk v konkurenci z moškimi ostane neopaženih. ženske se morajo bolj potruditi v iskanju priznanja svojih dosežkov. Vse prepogosto mislijo, da jih bodo opazili, če bodo pridne in dobre. Vendar: če ženska želi določeno pozicijo v družbi, jo mora znati tudi reprezentirati ter s pritiski na medčloveške relacije determinirati svoj prispevek kot dodano vrednost. Biti na položaju naj ne bi bilo polje treninga, temveč mesto ponujanja. Danes ženske navadno zasedajo vrhovna mesta neprofitnih organizacij, ki sicer niso garancija za dobičkonosna podjetja, a vsekakor ostajajo dobra referenca in vsaj osebna zadoščenja in motivacija večini žensk.
čeprav je v primerjavi s preteklostjo stanje veliko boljše, obstaja sum dvoma, da bo težko nadgraditi trenutno situacijo. Sčasoma se bodo podjetja morala privaditi na prepoznavanje in priznavanje ženskih talentov. Močno vlogo pri tem bodo imeli tudi državna politika in mediji. In takrat bo iskanje sposobnih žensk lažje. Sposobne in drzne ženske je mogoče najti, le na pravih mestih moramo iskati.
