Kdo koga nateguje?

Približno 1500 študentov, dijakov (v večini) ter drugih obiskovalcev se je vnovič, kljub deževnemu vremenu, odločilo izraziti svoje mnenje. Mnenje, za katerim stoji mnenje študentske organizacije Slovenije (šOS). Zadnja pogajanja med vlado in študenti so postavila nova vprašanja o tem, ali so bile zadnje demonstracije smiselne.

Minister Zupan: »šolnin ne bo!«

Kljub temu, da so predstavniki šOS-a na demonstracijah vzklikali, da ne želijo šolnin, je vlada na zadnjih pogajanjih s študenti dala jasno vedeti, da šolnin ne bo. Na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (v nadaljevanju MVTZ) so nam povedali: »Vladna pogajalska skupina je predstavnikom šOS zagotovila, da je v dogovor pripravljena zapisati, da država plača študij na prvi in drugi bolonjski stopnji.« S tem se država odreka uvedbi šolnin, še več, pripravljena je financirati prvo in drugo stopnjo bolonjskega študija. Predstavniki šOS-a te ponudbe niso sprejeli. Na Ministrstvu dodajajo: »Poleg tega se je vladna pogajalska skupina s predstavniki šOS-a dogovorila o ustanovitvi agencije v obliki, kot sta jo predlagala Svet RS za študentska vprašanja in šOS. Zagotovila jim je okrog 20.000 novih štipendij. Kljub temu so se predstavniki šOS-a odločili, da se vsemu odrečejo zaradi neusklajenosti na področju študentskega dela.« Miha Ulčar, predsednik šOS-a pravi: »Razlog za tokratne demonstracije je bila nenadna sprememba stališč vladne pogajalske strani, ki se je v pogajanjih vrnila nazaj na izhodišča, začrtana z ukrepi gospodarskih in socialnih reform. Z demonstracijami smo želeli izraziti svoje nestrinjanje z vladnim pristopom k reševanju študentske problematike, ki bi po našem mnenju občutno poslabšal kakovost in dostopnost visokega šolstva.«

Zakaj predstavniki šOS-a niso podpisali zadnjega sporazuma?

Kot je javno zatrdil sam minister Zupan, je bil osnutek zadnjega predloga vlade zelo »popustljiv«. Vlada je namreč odstopila od šolnin, ne ukinja študentskega dela, za katerega so na šOS-u nekaj časa trdili, da ga bo ukinila. Uvaja od 10.000 do 20.000 novih štipendij in zagotavlja nove študentske postelje. Kljub temu se pogajalska skupina šOS-a ni strinjala s predlogom. Predmet spora in odstopa od tokratnih pogajanj je bila omejitev študentskega dela na 120 dni. Miha Ulčar: »Vlada nam je predstavila predlog, po katerem bi se občutno poslabšal položaj študentov na področjih študentskega dela, dosledne izvedbe bolonjske reforme, zaposlovanja mladih, davčne obravnave študentov in kakovosti visokega šolstva. Izboljšanje položaja je vlada obljubila le na področjih štipendiranja in večjega financiranja visokega šolstva, vendar imamo utemeljene pomisleke o realnosti teh obljub, ki so povrhu vsega odmaknjene v prihodnost, v čas po izteku mandata te vlade. Na vseh ostalih področjih bi po predlogu vlade stanje ostalo nespremenjeno. študentska organizacija Slovenije na ponudbo, ki bi močno poslabšala položaj študentov, enostavno ne more pristati.«

Kaj prinaša študentsko delo študentski organizaciji Slovenije?

Temelj prihodka študentske organizacije se nabira ravno od koncesijskih dajatev, predlog omejitve študentskega dela na 120 dni pa tako posledično zmanjšuje število sredstev v blagajni šOS-a. Lahko torej govorimo o borbi šOS-a za lastne finančne interese? Uradno stališče ene od nasprotnic šOS-a glede demonstracij, Slovenske demokratske mladine, namiguje ravno na to. V izjavi za javnost so med drugim zapisali: »120 dni, ki bi jih od sedaj študenti smeli oddelati, seveda dvakrat zmanjša dobiček študentskih organizacij. Kdo se ne bi boril proti temu?« V javnosti smo tako od predstavnikov študentov pogosto slišali, da vlada hoče ukiniti študentsko delo. O tem, kot pravijo na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, niso nikoli razmišljali.

Kaj pomeni 120 dni študentskega dela na leto?

Temelj finančne stabilnosti slovenskega študenta je študentsko delo, ki se ga v Sloveniji poslužuje 66 % vseh študentov, številke glede povprečnega zaslužka pa so različne. Po podatkih šOS-a je to okrog 55.000 SIT, po podatkih vlade pa 102.000 SIT. Uvedba bolonjskega procesa jasno govori o izboljšanju kakovosti študija. Obenem bo zahtevala večjo intenziteto študenta na fakulteti ter s tem posledično manj časa za delo. Tako naj bi študent v prvi vrsti študiral, delal pa manj. Primanjkljaj dohodkov naj bi rešili s štipendijami. V predlog omejitve študentskega dela je tako zajeto, da se študentsko delo omeji na 120 dni letno (10 dni na mesec). študent, ki bo želel delati dlje, pa bo moral skleniti pogodbo o delu, ki bo obdavčila študentsko delo. Poleg tega se mu bodo dnevi, ki jih bo oddelal izven 120-ih dni, všteti v delovno dobo. »O omejitvah študentskega dela smo se pripravljeni pogovarjati šele takrat, ko bo vlada uresničila svojo obljubo o povečanju števila štipendij,« zatrjuje Ulčar.

Je bila pogajalska skupina šOS-a res neresna?

Kot je večkrat zatrdil predsednik šOS-a Miha Ulčar, vladna pogajalska skupina študentov ni jemala resno. To so nam na MVZT-ju demantirali: »Vlada študente ves čas jemlje kot resne partnerje. Vlada se ves čas zavzema za dialog s študentsko organizacijo Slovenije. Z njihovimi predstavniki se sestaja na sejah Sveta Vlade RS za študentska vprašanja in v okviru šestih delovnih skupin. Pristojna ministrstva predstavnike šOS vključujejo v delovne skupine za pripravo normativnih aktov z delovnih področij, ki se kakorkoli nanašajo na študente.«

Miha Ulčar se je sestanka z vladnimi predstavniki udeležil le enkrat

»Ko so 24. marca 2006 predstavniki šOS-a prekinili pogajanja z vlado, se je bila ta še vedno pripravljena pogovarjati z njimi. Tako so se predstavniki vlade sestali s predstavniki šOS-a že nekajkrat pred t. i. »črno sredo«, po njej pa je bilo še pet pogajanj za dosego dogovora med vlado in šOS-om. Na strani šOS-a se je njihov predsednik Miha Ulčar celotnega sestanka udeležil le enkrat, v ponedeljek, 22. maja. Na pogajanja so prihajali različni predstavniki šOS-a, velikokrat z novimi zahtevami« so nam še povedali na ministrstvu.

Prekmurec kandidat za predsednika šOS-a?

Vnovični mandat zdajšnjega predsednika Mihe Ulčarja ni potrdila le študentska organizacije Univerze v Mariboru (šOUM). Do tega ni prišlo zaradi nesklepčnosti mariborskega študentskega zbora, ki predstavlja konstitutiven del skupščine šOS-a. Ob tem so se pojavila namigovanja o možni kandidaturi Prekmurca Zdenka škrabana (prejšnjega predsednika šOUM-a), zdajšnjega vodje projekta Regiokader, ki neformalno velja za enega najperspektivnejših projektov na področju upravljanja s človeškimi viri v Sloveniji. škraban je za naš medij povedal: »Z namigovanji o tem, da bi jaz lahko bil novi predsednik šOS-a, sem seznanjen, a jih nisem sprožil sam, temveč jih je sprožil nekdo, ki se verjetno ne strinja s politiko aktualnega predsednika šOS-a. Na tem mestu bi želel izkoristiti priložnost in se slednjemu oz. slednjim zahvaliti, saj si štejem v čast, da me nekateri vidijo kot sposobnega in primernega za opravljanje te zelo zahtevne funkcije. O kandidaturi sem kasneje veliko razmišljal tudi sam, vendar menim, da je trenutno najpomembneje, da predstavniki vlade in študentov ponovno sedejo za zeleno mizo in ne glede na vse dosedanje zaplete skušajo poiskati rešitve, ki bodo v prid vsem vpletenim, kar bo sicer težko, a je po mojem prepričanju še zmeraj mogoče. V kolikor odgovornim to ne bi uspelo, bom o kandidaturi seveda razmislil konkretneje.« O špekulacijah, da za demonstracijami stojijo politični podmladki, je povedal: »Osebno sem mnenja, da bi bilo za prihodnost slovenskih dijakov in študentov zelo neodgovorno in tudi nekorektno povezovati se s kakršnimi koli političnimi podmladki. Taka dejanja, v kolikor so resnična, najostreje obsojam.« In kaj bi se moralo zgoditi, da bi res kandidiral za predsednika šOS-a? »Osebno lahko povem, da nisem človek hipnih odločitev in definitivno se za opravljanje tako odgovorne funkcije ne bi odločil ali čez noč ali če ne bi imel podpore za mojo vizijo politike šOS, ki bi bila usmerjena v iskanje najboljših rešitev za današnjo in bodoče generacije slovenskih študentov.

Potrebno pa je poudariti tudi to, da je trenutna situacija, v kateri se je znašel šOS, zelo resna in da morajo tisti, ki danes na šOS-u odločajo, kakšni bodo prihodnji koraki, prevzeti odgovornost za svoje odločitve in tudi vse odločitve dobro premisliti, če so res najboljše za dobro študentov v Sloveniji.« Za konec nam je povedal, da podpira reformo študentskega dela, vendar pod pogojem, da ne poslabšuje socialnega položaja študenta ter da ureja nadzor nad panogo študentskega dela.

študentski profil in mnenje študentov o študentski organizaciji Slovenije

V anketi (raziskavi) Družbeni profil študenta (2005), ki jo je opravil oddelek za sociologijo na PeFUM med rednimi študenti treh univerz, se je pokazalo, da študenti največ denarja (mesečni prihodek je povprečno 80.000 tolarjev) porabijo za stanovanje, precej pa tudi za prevoz in prehrano. Skoraj polovica študentov Univerze v Ljubljani (UL) in Univerze v Mariboru (UM) živi doma, na Univerzi na Primorskem (UP) pa četrtina. Subvencionirane prehrane (bonov) ne uživajo 3 % študentov UM, 5,5 % UP in 7,7 % UL. Delovanje svoje organizacije šOS nekoliko bolje pozna le 14 % študentov, z njenim delom je zadovoljnih le 30 % vprašanih študentov. Kot zanimivost naj omenimo še, da jih kar tri četrtine pričakuje težave z zaposlitvijo.

Prihodnost visokega šolstva v Sloveniji je negotova

Svetovalec za kakovost visokega šolstva na Univerzi v Ljubljani doc. dr. Bogomir Mihevc meni: »Prihodnost našega visokega šolstva je trenutno negotova, saj glavni partnerji trenutno ne sodelujejo v zadostni meri. Trenutno ni soglasja o bistvenih stvareh, npr. ali še naprej ustanavljati nove šole, fakultete, univerze ali krepiti kakovost obstoječih, pa tudi glede financiranja, načina pedagoškega posodabljanja, bolonjske ureditve študijskih programov, sodelovanja znanosti z gospodarstvom ipd. Za mnenje o tem smo se obrnili tudi na ministrstvo. Na vprašanje, ali Slovenija drvi v neoliberalistični način šolanja, so nam odgovorili: »Vladne reforme si prizadevajo za višjo kakovost v slovenskem visokem šolstvu, za skrajševanje časa študija ter da bi Slovenija postala družba znanja.«

Miha Ulčar zatrjuje, da so vladni ukrepi na področju visokega šolstva naravnani v smeri izrazito tržnega pristopa k visokemu šolstvu in kljub temu, da so reforme namenjene gospodarski strategiji, lahko tako grobo zanemarjanje široke vloge univerze in visokega šolstva v družbi vodi v težko popravljive dolgoročne posledice.

študenti bodo pili čaj v avstrijskih Alpah in ob vikendih s starši kosili meso, krompir in solato

Na vprašanje, kakšen bo končni scenarij pogajanj po mnenju doc. dr. Bogomirja Mihevca, smo dobili zanimiv odgovor: V zgodovini se je precej študentskih gibanj končalo z dolgo »zimo«, ko so rekli: »Überwintern und abwarten und Tee trinken.« (Nemčija, 1819, vir: www.uni-lj.si/kakovost). Seveda bodo nekateri študenti vsaj del zime pili (tudi) čaj v avstrijskih ali francoskih Alpah, drugi bodo študirali v prezasedenih knjižnicah, tretji bodo kosili juho, meso, krompir in solato ob vikendih s svojimi starši.«

Očitno bodo pogajanja študentskih in vladnih predstavnikov še naprej zelo vroča, negotovost glede kakovosti študija pa kljub vsem reformam in predlogom ostaja negotova. študentska organizacija bo morala svojim »rojakom« – študentom ter dijakom – jasneje in manj zavajajoče ter manipulativno predstaviti celotno situacijo, ki se odvija v pogajanjih z vlado, ter jim dati jasno vedeti, da je zaupanja vredna. Trenutno mnenje med študenti je namreč precej negotovo, kar kaže na to, da šOS nima dobrega imena tam, kjer bi ga moral najbolj imeti. še največ podpornikov na obeh demonstracijah je namreč prihajalo iz dijaških vrst, ki načeloma verjamejo temu, kar slišijo iz medijev. Na drugi strani bodo tudi v vladnih vrstah morali premisliti o tem, kaj želijo. Kakovost ali denar?