Za domačine najbolj sprejemljiva meja na Muri
Bržkone je omizje, ki je potekalo v ponedeljek pozno popoldne v okviru 15. tabora SLS, vsaj delno posledica nedavnih dogodkov na spornem delu meje s Hrvaško v bližini Hotize. Vlada je v ponedeljek na dopisni seji potrdila sklepe skupne izjave, ki sta jo v soboto na srečanju na Hotizi sprejela predsednika vlad Slovenije in Hrvaške. V njej sta se oba zavzela za obnovo protipoplavnega nasipa na Muri pri Hotizi, za kar bo pooblaščen konzorcij slovenskega in hrvaškega podjetja.
Ker državi na tem območju meje še nista določili, ampak obstaja zgolj v veliki meri usklajena meja katastrskih občin, mora biti delovanje organov obeh držav na območju v skladu z brionsko izjavo o izogibanju incidentom, ki sta jo vladi podpisali 10. junija 2005 in izhaja iz stanja na dan 25. junij 1991. Po mnenju sodelujočih na okrogli mizi naj bi bilo sodelovanje ob gradnji nasipov sporno, saj je leta 1991 nadzor nad levim bregom Mure imela slovenska policija in tako gre za slovensko ozemlje. Sodelovanje tuje države pri gradnji nasipa na slovenskem območju tako naj ne bi bilo sprejemljivo. Morebiti bi lahko po mnenju zbranih sodelovala zgolj hrvaška podjetja kot podizvajalci slovenskega projekta.
Državni svetnik Marjan Maučec je izrazil željo po reševanju problemov z mejo po vsej Sloveniji in ne le na tistih mestih, kjer je dovolj političnega interesa, saj je država to dolžna storiti. Podžupan Občine Lendava in Hotižan Stanislav Gjerkeš je označil umik slovenske policije z reke Mure na katastrsko mejo leta 1993 kot tragičen in pozval na odgovornost tiste, ki so na to odločitev vplivali. Katastrska meja Muro prečka kar dvajsetkrat in vzdrževanje takšne meje je praktično nemogoče. Zato je za domačine najbolj sprejemljiva meja na reki Muri.
Naslovna tema okrogle mize Resolucija o meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško s prvopodpisanim poslancem Josipom Bajcem je bila podana v vladno proceduro v začetku julija. Na okrogli mizi je Bajc ovrgel očitke medijev, da gre le za dejanje politične kampanje. SLS je sredi julija celo predlagala, da se resolucija uvrsti na dnevni red šele po koncu lokalnih volitev. Sicer pa so resolucijo podpisali vsi poslanci SLS in SNS ter Maria Pozsonec. Predsednik Slovenske narodne zaveze Marjan Podobnik je sporazum med Janšo in Sanaderjem po vsem, kar je zaenkrat znano javnosti, označil celo kot državno izdajo, saj če gre za slovensko ozemlje, potem skupen projekt ni sprejemljiv. Po njegovem mnenju bi bile potrebne izredne seje vseh pristojnih odborov državnega zbora, ki bi preučili dogovor med premieroma obeh držav.
Za strokovno plat okrogle mize so poskrbeli nekateri soavtorji zbornika o slovensko-hrvaški meji: dr. Peter Pavel Klasinc, prof. Ana Kalc Hafner in mag. Pavel Zupančič. Vsi so poudarili, da kataster ni edini kriterij za določanje meje na spornem območju. Tako so po mnenju dr. Klasinca pomembni še nacionalni, geografski in etnografski kriteriji. Mogoče na tem področju manjka odločnejša nacionalna razdelitev, kar je bržkone posledica bivanja obeh republik v bivši skupni državi. Mag. Zupančič je poudaril pomembnost upoštevanja domačinov pri teh odločitvah, saj se konec koncev le-te najbolj vplivajo na njihovo življenje. Zato so na ob koncu okrogle mize prisotni kot možnost določitve meje razmišljali tudi o referendumu domačinov.
