Na Zvezi potrošnikov Slovenije so na testu preverili, kako kakovostni so peleti, ki jih lahko kupite v 15-kilogramskem pakiranju.
Za vrečo, 15-kilogramsko pakiranje, lesnih peletov so na Zvezi potrošnikov Slovenije odšteli od 4,51 do 9,12, za vrečo zmagovalnih avstrijskih pa so odšteli 5,46 evra.
Vseh 18 vzorcev je bilo skladnih s standardom, saj je 11 od 18 vzorcev prejelo oceno zelo dobro.
Ob tem so izpostavili primerjavo: razpon cen ob nakupu lani junija je bil od 4,95 do 7,87 evra, do avgusta pa so cene narasle za več kot 30 odstotkov.
Razveseljivo je, da so se na tretjem, četrtem in petem mestu zvrstili slovenski peleti (Lesoteka, RZ Pellets in Taprav pelet' za pogret).
Prav vsi pregledani vzorci pa so bili skladni z novo različico standarda SIST EN ISO 17225-2:2021, ki je izšla leta 2021 in zaostruje nekatera merila za kakovostni razred A1, sicer pa opredeljuje mejne vrednosti najpomembnejših lastnosti peletov za posamezne kakovostne razrede: vsebnost vode, delež pepela, mehansko obstojnost, gostoto nasutja in delež finih delcev.
Iz česa so izdelani lesni peleti?
Za izdelavo peletov so primerni ostanki katerega koli lesa. Na trgu se pojavljajo iz pretežnega deleža iglavcev; najbolj pogosto razmerje je 60 odstotkov mehkih iglavcev (na primer smreka) in 40 odstotkov trdih listavcev (na primer bukev).
Naši primerjalni testi kažejo, da peleti izključno iz ene vrste lesa niso nujno najboljši in da uporabljena lesna vrsta ne vpliva na kakovost.
Od vrste lesa (in postopka izdelave) pa je odvisna njihova barva, vendar ta nikakor ne odraža njihove kakovosti. Peleti iz lesa iglavcev so praviloma svetlejši, medtem ko so iz lesa listavcev nekoliko temnejši. Če se kot surovina uporabi les smreke s primesjo lubja, peleti niso več povsem svetli. Na barvo vpliva tudi temperatura, pri kateri poteka peletiranje.
Ali ste vedeli?
Po evropskih standardih lesni surovini za pelete ni dovoljeno dodajati več kot dveh odstotkov drugih sestavin naravnega izvora.
Nekateri proizvajalci dodajo krompirjev ali koruzni škrob, kar sicer poveča mehansko obstojnost, a ne vpliva na kurilno vrednost. Po drugi strani pa se prevelika vsebnost škroba odraža v povečanem deležu pepela.
Na kaj paziti pri nakupu?
Za uporabo v gospodinjstvih priporočamo pelete razreda A1 in A2, ki v kombinaciji s kakovostno kurilno napravo zagotavljajo učinkovito in do okolja prijazno ogrevanje. K pravilni nakupni odločitvi vodijo oznake na vrečah oziroma embalaži, v prvi vrsti certifikati – ENplus, DINplus ali S4Q, ki zagotavljajo najvišjo stopnjo kakovosti peletov.
Poleg tega je priporočljivo upoštevati še nekaj nasvetov:
- na površini peletov naj bo čim manj vzdolžnih in prečnih razpok;
- na dnu vreče naj bo čim manj drobnih delcev in finega prahu. Preveč obojega nakazuje na slabšo mehansko obstojnost peletov, ki zato slabše zgorevajo in v peči povzročajo več težav;
- na embalaži naj bo navedenih čim več podatkov, med drugim izvor peletov in podatek o proizvajalcu;
- če razmišljate o peletih ponudnika, ki ga še ne poznate, najprej preverite podatke na embalaži in na spletu, nato pa kupite manjšo količino peletov in spremljajte delovanje peči. Preveriti je treba in po potrebi na novo nastaviti parametre, da je zagotovljeno učinkovitejše zgorevanje in manjše onesnaževanje okolja.
Ne pozabimo na okolje
Kot so dejali na Zvezi potrošnikov Slovenije, je ogrevanje s peleti lahko prijaznejše do okolja – a le, če so kakovostni in jih kurimo v ustrezni kurilni napravi z visokim izkoristkom in dobrim zgorevanjem.
Pri tem ni odveč opozorilo, da kurilne naprave na lesno biomaso, ki se ne uporabljajo pravilno ter niso redno vzdrževane in očiščene, niso nevarne samo za okolje, ampak tudi za ljudi.
