Trk feminističnih idej ob konvencionalost
Komedija se prične z ustvarjalno krizo uveljavljene feministične pisateljice Margot Mason; preganjajo jo časovni roki in urednik. Nenapovedano v njeno stanovanje vdre bivša študentka Molly Rivers, hči pokojne zveste oboževalke Masonove. Z oboroženim napadom študentka terja od Masonove opravičilo za smrt svoje mame, saj je umrla ob knjigi Masonove, izdane pred 30 leti (naslov knjige je bil Cerebralna vagina). Študentka Molly krivi Masonove feministične ideje, izražene v knjigi, za izgubo svoje matere. Isti hip pride na obisk hči Masonove, Tess, ki se namesto feminizmu vsa posveča trem otrokom in možu. Pričujoča skrb za družino v Masonovi zbuja zgražanje nad lastno hčerjo. V očeh Masonove je hči zanemarila svoj edini pravi življenjski potencial, se pravi ukvarjanje s feminizmom, ki je po mnenju uveljavljene Masonove, edino pravo vodilo za žensko srečo. Tess se na koncu zares odtuji od svoje družine.
Predstava Samica človeške vrste ponazarja trenutek konflikta, ko feministične ideje silovito trčijo ob vsakdanjost tradicionalnega, družinskega življenja. Omenjeni konflikt posledično odpira vprašanja, na katera tudi delno poskuša podati odgovore o feminizmu, družinskih težavah, preobremenjenosti ženske kot matere treh otrok, o lahkomiselnosti in egocentričnosti feminističnih idej. Vse do zadnjega ne podaja jasnega odgovora o pravi osvoboditvi ženske. Vse teme kot domine padajo ko se pričnejo odpirati stare rane in grehi iz preteklosti.
Gre za resne teme, prikazane skozi prizmo komičnih situacij. Feminizem, ki ga uteleša Masonova, lahko publika kritizira kot egoizem in slepoto za ljudi in sočloveka na račun idej. Po drugi strani pa dogajanje na odru gledalcu prikazuje premalo cenjeno vlogo materinstva v družbi pa tudi znotraj družinske idile.
Feministična literarna veda veliko pozornosti posveča vprašanju, kako je spolna identiteta pomembna pri pisanju. Na žalost pa se redkeje sprašuje o recepciji omenjenih literarnih besedil. Ravno recepcija feminističnega literarnega dela je lahko temeljno izhodišče omenjene predstave. Kot zanimivost gre dodati, da delo feministične avtorice Toril Moi (Politika spola) velja za celostni uvod v feministično literarno teorijo in predstavlja metode, načela in politiko znotraj feminističnega raziskovanja književnosti. Ena najznamenitejših francoskih feministk je bila Simone de Beauvoir (Drugi spol), znana kot spremljevalka francoskega eksistencialističnega filozofa (Jean Paul Sartre).
Tekst: Janja Bürmen
