Slika je simbolična.
Zdravstveni doma Lenart pokriva šest občin s skupno približno 20.000 prebivalci, večina teh pacientov pa sedaj ostaja brez možnosti novega zdravnika v Lenartu, saj so ostale ambulante že polne.

Potem ko je iz Zdravstvenega doma Lenart odšla zdravnica družinske medicine, 14. novembra odhaja še druga zdravnica, je povedala namestnica direktorja Zdravstvenega doma Lenart Klavdija Dvoršak. Če ne bodo našli zamenjave zanju, bo brez izbranega zdravnika ostalo 2800 ljudi, saj so ostale ambulante že polne.

Odhod dveh družinskih zdravnic pomeni, da približno 2800 pacientov, ki so bili doslej opredeljeni pri njiju, ostaja brez izbranega zdravnika, čeprav si mnogi, pravi Dvoršak, že iščejo zdravnike drugje.

»Niso pa ostali na cesti. Na spletni strani imamo vse kontakte, kamor lahko pišejo ali kličejo in ena medicinska sestra od 7.00 do 14.00 skrbi za ta telefon in pregleduje elektronsko pošto ter o vsem seznani zdravnika, s katerim skupaj uredita težave pacientov,« dodaja Dvoršak.

Odstopno izjavo je iz osebnih razlogov podal tudi direktor Zdravstvenega doma Lenart Jožef Kramberger. Ena od zdravnic pa delo nadaljuje v koncesijski ambulanti v Poljčanah, za drugo, ki naj bi prav tako prešla h koncesionarju, pa trenutno ni znano, kam odhaja.

Neuspešno iskanje kadrov že več let

Dvoršak je pojasnila, da so v zdravstvenem domu že več let z razpisi iskali dodatne kadre, a jih zaradi splošnega pomanjkanja zdravnikov družinske medicine v Sloveniji niso uspeli pridobiti. Kot glavne razloge za odhode zdravnic navaja preobremenjenost, saj morajo poleg rednih ambulant voditi tudi urgentno službo. 

Na preobremenjenost so pred časom opozorili tudi koncesionarji, ki so prenehali izvajati urgentno dejavnost, kar je še dodatno obremenilo zdravnike v javnem zavodu.

Zdravstveni doma Lenart pokriva šest občin s skupno približno 20.000 prebivalci, večina teh pacientov pa sedaj ostaja brez možnosti novega zdravnika v Lenartu, saj so ostale ambulante že polne.

Župan kritično o vladi 

Župan občine Lenart Janez Kramberger je ob tem dejal, da občine skupaj z zdravstvenim domom iščejo rešitve. 

»Postopki za podelitev novih koncesij so v teku, v prvem branju imamo sprejet odlok, čakamo še soglasje zavoda za zdravstveno zavarovanje in ministrstva. Naša naloga je, da čim prej zagotovimo zdravnike, ki bodo prevzeli programe in razbremenili obstoječi kader,« je povedal.

Je pa Kramberger kritičen do vlade in ministrstva za zdravje. 

»S strani odločevalcev nikoli ni bilo pretirane volje, da bi se v zdravstvu razčistilo. Jasno je, da je treba ločiti javno in zasebno ali pa se odločiti, ali bomo imeli samo zasebno,« je povedal in dodal, da rešitev ni v rokah občine, ampak v rokah odločevalcev. »Rešitev je jasen zakon, ki je zdaj v proceduri; ampak vprašanje je, kaj bo prišlo ven,« je dodal.

Kaj bo prinesla novela zakona?

Dvoršakova je podobnega mnenja. 

»Ministrstvo bi moralo določiti za vse enake pogoje. Mi moramo recimo vse nabave narediti skozi javna naročila, že tu smo zavezani, koncesionarjem tega ni treba. Pravila naj bodo za vse enaka,« zaključuje Dvoršak, ki upa, da bo novela zakona o zdravstveni dejavnosti postavila vse na vsaj približno enako izhodišče.

Z ministrstva za zdravje pa so na vprašanja glede stanja v Zdravstvenem domu Tolmin, kjer je stanje podobno, odgovorili, da se zavedajo, da imajo v nekaterih krajih težave pri zagotavljanju ustreznega dostopa do družinskega zdravnika.

 »Sicer pa je za zagotavljanje mreže na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, kar vključuje zagotavljanje zadostnega števila ambulant družinske medicine in družinskih zdravnikov, pristojna občina, za organizacijo dela v posameznem zavodu pa njegovo vodstvo,« so zapisali.

Komentarji (5)

doktor 1A (ni preverjeno)

Naj direktori delajo majo presneto velke plače do jih vsaj upravičili!

No name (ni preverjeno)

Propagandistična laž gesla »ločitev javnega od zasebnega« je v tem, da v ljudeh oživlja njihove stiske, ko so obtičali v čakalnih vrstah javnega zdravstva in so bili prisiljeni iskati samoplačniške storitve. Krivda za stiske ljudi v čakalnih vrstah seveda ni na ponudnikih samoplačniških storitev, ampak na »naši« javni ZZZS, ki je pristojna za organizacijo in sklenitev zadostnega števila pogodb za zdravstvene storitve, vendar jih vsako leto sklene in realizira bistveno manj od potreb slovenskih bolnikov

čarni vrag (ni preverjeno)

a je tebi bik v glavo prdnil da si tak fuknjeni
umij se in delat se spravi prokleti gnoj socialaški bezposelni

In reply to by No name (ni preverjeno)

No name (ni preverjeno)

Slovenskemu zdravniku se nalaga delo po dekretu. Slovenskega zdravnika se naslavlja z različnimi slabšalnimi izrazi. Kolegica ki poleg dela v zdravstvenem domu dežura v bolnišnici nekoliko več, kot je določala pogodba, je zaznamovana s prekrškarico in oglobljena. Ker se je odzvala na potrebo JZZ. Za urgenco otrok in neprekinjeno zdravstveno varstvo, ne za kake visoko donosne estetske posege. Ponižana. Ker se je odzvala, ko so jo potrebovali.
Sinoči smo v dežurstvu sprejeli poškodovanca, mojo generacijo. Premestitev iz druge splošne bolnišnice, po zasnovi in namenu primerljive z našo. Spiralni zlom goleni, za osteosintezo. Zaradi ogroženosti kožnega pokrova (grozeč bulozni edem), pa tudi razvoja kompartment sindroma indikacija za urgentno osteosintezo. Premeščen, ker zaradi odhoda ključnih specialistov iz napotne ustanove včeraj tam niso mogli pokriti travmatološke urgence.
Mimogrede, kam bomo poslali otroka s prirojeno srčno napako?

Grmovje (ni preverjeno)

Preobremenjenost je še najmanjši problem.

Starejše novice