Imamo enega najlepše ohranjenih grajskih parkov v Sloveniji

| v Lokalno

Danes je mednarodni dan gozdov, ko se še nekoliko bolj ozavešča pomen trajnostne skrbne rabe gozda, saj je ta eden od najpomembnejših naravnih bogastev.

Skupna tema letošnjega mednarodnega dneva gozdov po vsem svetu je »Gozdovi za trajnostna mesta«. Ob dnevu gozdov so tudi na soboški občini zapisali, da se pri nas lahko pohvali s številnimi urejenimi zelenimi površinami. 

Pravijo, da je Mestni park eden najlepše  ohranjenih grajskih parkov v Sloveniji, medtem ko je Fazanerija edini večji gozdni kompleks v bližini mesta, ki je namenjen rekreaciji mestnega prebivalstva.

"Ob mednarodnem dnevu gozdov izpostavljamo pomen in vlogo razpoložljivih zelenih površin mesta Murska Sobota. Z veseljem lahko ugotovimo, da so te površine v dobrem stanju in zato velja povabilo za obisk in njihovo trajnostno rabo po načelu, da smo v gozdu gost," so še zapisali.

Sicer pa mestni in primestni gozdovi ter mestno drevje prebivalcem nudijo številne pozitivne učinke, med katerimi bi lahko izpostavili naslednje:

- Drevesa izboljšujejo lokalno mikroklimo in nam lahko pomagajo prihraniti med 20 in 50 % energije za ogrevanje.

- Strateško umeščanje dreves v urbani prostor lahko shladi mestni zrak tudi do 8° C in posledično zmanjša potrebo po uporabi klimatskih naprav za do 30 %.

- Gozdovi in drevesa skladiščijo ogljik, ki pomaga blažiti učinke podnebnih sprememb.

- Drevesa delujejo kot »zračni filter«, ki odstranjuje škodljiva onesnažila in delce iz zraka.

- Drevesa zmanjšujejo onesnaženje s hrupom in ščitijo naše domove pred bližnjimi cestami in industrijskimi območji.

- Gozdovi v in ob urbanih območjih zadržujejo vodo, preprečujejo poplave in delujejo kot filter - pomagajo jo čistiti.

- Ustrezno gospodarjeni urbani gozdovi predstavljajo pomemben habitat, vir hrane in zaščite za številne rastlinske in živalske vrste. Pomagajo ohranjati in povečevati biotsko pestrost mest.

- Mestni in primestni gozdovi pozitivno vplivajo na turizem in ustvarjajo zelena delovna mesta.

- Mestni in primestni gozdovi spodbujajo aktiven in zdrav življenjski slog in so zelo koristni za fizično in psihično zdravje in počutje prebivalcev. Predstavljajo tudi pomembno okolje za druženje.

Skrb za naravo, v tem primeru za gozdove, parke in druge travnate površine je vsekakor zelo pomembna.



 

Komentarji

Pa ka zaj

Bil je zdaj na žalost pol dreves manjka oa sam beton okoli

Tujec 2 - pijancek

Ta, ki si je to izmislil, je velik lažnivec ali še nikjer po svetu ni hodil. Česa si na MOMS ne boste izmislili ? In za vse je zaslužen Jevšek ?

u-pokojni

Pa izmisli si nekaj drugega če te to boli zdaj se verjetno smiliš sam sebi, še dobro, da se mutavost in glupost ne vidi?

Profile picture for user kanžor kanžor

Nej ka bi še tej somarje to zelenico uničili in zabetonirali .

Tujec 2 - pijancek

Ne bojo, ker Jevšek ne bo več župan.

Vrtnar

Grajski park ni nacionalni park, kjer naj sploh ne bi posegali v naravo. Grajski park mora izgledati kot negovan vrt pri domači hiši, z lepo pokošeno travo, negovanimi potkami, klopmi in rastlinjem. Soboški je poln podrtih dreves, ki jih bogvezakaj, z izgovorom, da je to bolj naravno, vendar tudi bolj nevarno in neestetsko, puščamo trohneti tam, kjer so padla. Tega na domačem vrtu, razen če smo zanikrni, ne počnemo. Po isti logiki bi kak Versailles moral dandanes izgledati kot brazilska prašuma. Pohvalno je, da so končno začeli nadomeščati podrta drevesa in odstranjevati nevarno vejevje z obstoječih, vendar parku do negovanosti manjka še (marsi)kaj. Pa da o onem zanemarjenem objektu in okolici nekdanjega radiokluba sploh ne govorimo. Glavno, da v visoki travi (če!) ugledamo učen latinski izraz za rastlino, pred katero , ko mi študiramo botaniko, nam ljubi hišni ljubljenček iztrebi svoje drobovje. Kupček seveda v skladu z logiko (so)naravnega bivanja pustimo nedotaknjen, ker bi med pobiranjem pd* utegnili fasati kakega klopa!

gostja 426

Podrta drevesa imajo svojo funkcijo v naravi, saj so dom številnim živalskim vrstam, zato je dobro, da so. Ta niso problem - problem je soljenje poti pozimi, kar bi se lahko nadomestilo s peskom, sol namreč škoduje koreninam. Tudi vpliv umetnega zasneževanja še ni dokončno raziskan, zato ne bi smeli riskirati pri teh 100 in 200 let starih drevesih, pa še skregano je z zdravo pametjo, ker so griči za sankanje drugje v MS, namesto umetnega snega pa bi lahko navozili pravega z ulic. Tudi za živalske vrste je slabo poskrbljeno, čeprav gre za številne zaščitene vrste - ob prireditvah so v hrupu, nimajo miru pred obiskovalci, race begajo po parku itd.
Gozdarska stroka in ekologi cenijo ta park, vendar so zaskrbljeni zaradi slabega vzdrževanja.

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi