Gjerkeš: Diplomiran strojnik, ki se je izstrelil v politični vrh

Kako pogosto obiskujete pokrajino ob Muri?



Preden sem postal minister, če je bila sreča enkrat na mesec, zdajle pa upam, da bo to vsaj enkrat na tri mesece.



Kako gledate na dejstvo, da vas je pred izvolitvijo večina medijev predstavljala kot sina podpredsednice Desus-a?



Ja seveda, jaz sem sin podpredsednice DESuS-a, saj to je dejstvo. Ampak ona je sodelovala v tej kandidaturi kot vsaka mama. Vedela je, za kaj se gre, spraševala me je, kaj bom naredil. Glede same kandidature in izvolitve pa ni vplivala, se ni vpletala. Torej ni imela nobenega vpliva na to.



Po končani ljutomerski gimnaziji ste se odločili za študij strojništva. Kaj vas je privabilo na to področje?



Samo dejstvo, da sem do zdaj imel trinajst avtomobilov, da se rad ukvarjam z računalništvom. Skratka, sem čisto tehnični tip: dva motorja sem naredil, naredil sem prijatelju sušilnico, ki se še zdaj uporablja za proizvodnjo v Ljutomerju. Skratka, jaz sem čisto praktičen, strojniški tip.



Iz akademskih vod ste se praktični izstrelili v sam politični vrh. Je to začetek vaše politične kariere?



Ja, očitno. Premislek je bil temeljit. Predvsem s tega stališča, kot ste sami ugotovili, da je to čisto eno drugo področje. Sem pa ugotovil, da sem sposoben na temelju nekih dodatnih informacij in sem se odločil. 



Po predlaganju DESuS-a za položaj ministra, se nekateri člani Desus-a niso s tem strinjali. Kako gledate na ta trenja v stranki?



Menim, da je beseda razkol bilo predimenzionirano. O razkolu lahko približno govorimo takrat, ko se poleno razkolje na polovico. V poslanski skupini DESuS-a je imel en član pomisleke glede mojih osebnih kvalitet in to je bilo tudi vse. V odborih, v stranki, pri ostalih poslancih sem čutil podporo, tako da jaz tukaj o kakšnih trenjih ali razkolu ne morem govoriti. Kvečjemu je odpadla kakšna trska.



Medtem, ko so nekateri govorili o problematiki regionalnega razvoja, so nekateri prav to izpostavljali kot vašo kvaliteto. Na katerih projektih regionalnega razvoja ste v preteklosti delovali?



Med akademsko kariero sem se na področju regionalnih razvojnih programov ukvarjal predvsem z obnovljivimi in sonaravnimi viri energije v okolju. To v sodelovanju z občinami, kot primer lahko omenim občino Ormož, kjer smo skupaj z enim podjetjem delali energetski pregled, pa še bi lahko našteval. Skratka, čisto brez izkušenj nisem bil.



V preteklosti je bil večkrat izpostavljen problem slabega črpanja evropskih sredstev. Kje vidite problem oziroma rešitev za uspešnejše črpanje evropskih sredstev?



Veste, to je podobno tisti zgodbi, ko jo negdo trikrat zapored pove in ko pride naokrog, se prvi sam ustraši zgodbe, ki jo je sam povedal. Ne moremo govoriti o skladnem črpanju evropskih sredstev. Mi smo preko 90 odstotkov predvidenih evropskih kohezijskih sredstev plasirali v tem dvoletnem obdobju 2007 - 2009. Je pa bila težava na področju kompleksnosti. Poleg tega, da je sistem prekompleksen za navadnega uporabnika in delamo velike ponastavitve informacijskega sistema, samega postopka poročanja in tako naprej. Kar želim povedati, da smo prišli do stopnje, ko je potrebno dobiti denar nazaj iz Bruslja. Namreč, tu gre za dvostopenjski sistem, kjer v prvi stopnji gre denar iz proračuna, ko je odobren, v drugi stopnji pa gre denar iz Bruslja nazaj v naš proračun in to je potrebno upravičiti. Ti postopki so bili puščeni za obdobje, ko se naj bi to dogajalo in to je zdaj, zato imamo še nekaj težav. Ampak jaz mislim, da se bomo lahko pred koncem leta pohvalili z rezultati.



Ko se je sprejemala zakonodaja o razvojni pomoči Pomurju, je bilo kar nekaj očitkov o tem, namreč v zakonu je zapisano to, kar naši regiji že tako ali tako prirada. Kako gledate na te očitke?



To najbrž leti na vodovod. Vodovod v prvi varianti, ki jo je vodilo ministrstvo za okolje, je bilo ocenjeno na 30 milijonov evrov. Po reviziji in novem investicijskem načrtu se je izkazalo, da je ta vrednost 118 milijonov evrov oziroma naj bi celo dosegala vrednost do 150 milijonov evrov. Teh sredstev ministrstvo za okolje nima, zato smo spremenili postopek, postavili vodovod v krizni razvojni projekt Pomurja, kjer imamo možnosti za realizacijo.



Izmed ciljev ob nastopu funkcije ste si zadali nalogo izboljšanja odnosov z župani. Če mogoče malo pokomentirava stanje med pomurskimi župani. So oni neposlušni do države, ali pa je država neposlušna do njih?



Jaz ne bi tu govoril o izboljšanju ali poslabšanju odnosov oziroma da je nekdo neposlušen. Ti odnosi z župani so relativno enaki kot prej. Je pa dejansko to ena izmed mojih prioritet, ki se jih mislim držati. Torej iti na teren, se pogovarjati z župani, poslušati njihove zamnisli, predloge in jih tudi upoštevati. 



Kako konkretno gledate na problematiko pomurskih občin glede sporejemanja prostorskih načrtov? V nekaterih občinah obstajajo področja, ki so bila zaradi gradnje avtoceste degradirana, kljub vsemu pa država ne dovori prekategorizacijo kmetijskih zemljišč v gradbene parcele.



Tole bi bolj ministrstvo za kmetijstvo ali okolje morali vprašati, smo pa danes slišali razgovor na to tematiko. Vidim, da se je razvila precej vroča debata. Jaz mislim, da glede na podatke ministrstvo vodi korektno postopek. Če pa ti podatki niso aktualizirani, bodo pa morali tudi na teren. To je moje mnenje.



Poznamo en konkreten primer iz pomurskih občin, ki je pridobila evropska sredtsva za ureditev infrastrukture v svoji poslovni coni, hkrati pa pri sprejemanju postopkov prostorskih načrtov ni dobila dovolj zemljišč za gradnjo. Kako bi reševali te konkretne probleme slabe koordinacije med enim in drugim ministrstvom?



Najbrž nisem poudaril prej, ampak se je že dalo slutiti iz tega, kar sem povedal o svoji karieri. Jaz nisem bil nikoli v uradu za okolje in zdajle, ko smo na ministrstvu začeli s kolegi spoznavat osnovne naloge, ki jih treba takoj začeti, sem se zavezal za rešitev le-teh. Torej, ni rešitev iskanje 15-ih razlogov, zakaj se ne naredi, ampak najti enega, ki se naredi. Jaz mislim, da na tem področju problem uradniškega vrtenja v krogu.



Kakšno je do zdaj vaše sodelovanje z novim državnim sekretarjem dr. Andrejem Horvatom?



Z dr. Horvatom dobro sodelujeva. On je v glavnem prevzel dela in naloge okrog pomurskega zakona, za katerega bom jaz osebno skrbel nad njim. Je pa na operativni ravni veliko, povezuje se z RRA Muro, predlaga tudi dokapitalizacijo. Skratka sistemske organizacijske projekte, torej podprojekte v okviru tega zakona vodi in jaz mislim, da je do zdaj uspešen.



Pokrajine so bile že v preteklosti tema. Po vsej verjetnosti bodo tudi v prihodnje velika tema. Za kolikšno število pokrajin v Sloveniji se sami zavzemate?



To vprašanje sem pričakoval, ker me to sprašujejo vsi, vendar že dlje razmišljam o teh pokrajinah. Meni se ne zdi to vprašanje pomembno. Bolj pomembmo vprašanje je, kako se bodo prebivalci bodočih pokrajin identificirali s svojimi pokrajinami, kako bodo čutili pripadnost tem pokrajinam. Torej, tu zdaj ni bistveno če imamo 3, ali imamo 6, ali imamo 8 pokrajin. Bistveno je, kako bomo uredili subpokrajinsko ureditev, torej, kako bomo pripravili prebivalce do tega, da bodo čutili pripadnost do te pokrajine. Zdaj mi vi povejte. Jaz kot Prlek, sem prej Prlek kot Pomurec bom in bom kot Prlek čutil pripadnost pokrajini, ki bo recimo Pomurje. Hipotetično govorim, ne me zdaj držati za jezik. Torej moramo gojiti te občutke pri ljudeh. In ne samo gojiti, tudi sistem pripraviti, volilni sistem pripraviti, urediti participacijo na lokalni samoupravi, da bodo ljudje lahko čutili to in potem tudi sprejeli te pokrajine. Ko bomo prišli do tega, bomo pa tudi pokrajine lahko izvedli.



Sami ste Prlek in Prleki se ne počutijo zmeraj kot Pomurci. Kako ocenjujete to stanje in na kakšen konkreten način bi regionalno zavest dvignili na višji nivo?



A se vam zdi? Jaz nimam tega občutka. Gledajo pa res drugače. To je tudi ena folklora, kar tudi sami poznate. Pomurje je bolj statistična regija, a je tako? Prekmurci, Prleki, moj oče je Prekmurec , moja mama je Prlek, torej kaj sem zdaj jaz? Pomurec. Zdaj govorite o občutku pripadnosti, mislim da tu Prlek kot tak nima težav s tem, po moje Prekmurje tudi ne. Tako, da tukaj jaz ne vidim kaj za krepiti, je pa res, da bo potrebno pogoje izboljšat, da bo Prlek živel v Prlekiji, Prekmurec pa v Prekmurju, če ste me to želeli vprašati. Da bo imel za kaj priti nazaj. Saj ni nujno, da živi tam. Mogoče je pomurski zakon tudi za to temelj, da uredimo boljše pogoje, da se začnejo kvalitetno ljudje vračati v svoj rodni kraj.