Otvoritev prenovljene strehe Babičevega mlina v Veržeju.
Ob Babičevem mlinu, edinem še delujočem plavajočem rečnem mlinu v Sloveniji, so danes slovesno otvorili novo streho.
Vrednost obnove strehe Babičevega mlina je znašala dobrih 27.000 evrov z davkom na dodano vrednost.
Ministrstvo za kulturo je prispevalo 49 odstotkov vrednosti projekta, interreg projekt 42 odstotkov, ostalo pa lastnica Karmen Babič.
V prenovi so zamenjali vse lesene elemente strešne konstrukcije, strešno kritino ter prenovili tudi zgornji del stene objekta. Celotna prenova je bila pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Prenova kritine Babičevega mlina je bila nujna, saj je prejšnja, več kot 100 let stara strešna konstrukcija zaradi dotrajanosti resno ogrožala mlinarsko opremo, ki predstavlja pomembno kulturno-tehniško dediščino.
Glavni namen prenove strehe na mlinu je bil dolgoročno ohraniti edinstveni tehnični spomenik, ki še danes deluje na vodni pogon in z mletjem še vedno ekonomsko preživlja svoje lastnike in upravljavce.
Dogodka se je udeležil tudi minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, ki je zbrane tudi nagovoril. Poleg njega je spregovoril tudi Marko Sraka, svetovalec ministrice za kulturo.
Prenova strehe po besedah Simona Balažica, predstavnika Babičevega mlina, predstavlja ključni mejnik v okviru širšega čezmejnega projekta Od mlina do mlina, v sklopu katerega nastaja prvi čezmejni razpršeni muzej mlinarstva.
Projekt Interreg Slovenija-Madžarska, ki traja od julija 2024 do aprila 2027 in vključuje pet partnerjev iz Slovenije in Madžarske, naslavlja vprašanje izginjanja mlinarske dediščine v širšem evropskem prostoru.
»Babičev mlin v Veržeju ostaja simbol žive kulturne dediščine in pomemben del prihodnjega razpršenega muzeja, ki bo obiskovalcem ponujal edinstveno izkušnjo spoznavanja različnih tipov mlinov ter njihove zgodovine in delovanja,« je še povedal Balažic.
Ob tem je poudaril, da je prenova strehe mlina prvi, a ne zadnji korak. »Mlin je bil v zadnjih poplavah že poškodovan, zato bo za njegovo celovito ohranitev potrebna še dodatna sanacija lesenih delov in okolice,« je dodal Balažic.
Pomemben mejnik v istem projektu je bila tudi otvoritev novega pogonskega sistema Filovega mlina na Gornjem Seniku v Porabju, ki je edini slovenski mlin na Madžarskem.
