Nova sezona konjskih dirk
Prve konjske dirke so v Ljutomeru potekale leta 1874, in sicer na cesti od Križevec do Ljutomera. Pred tem so kmetje na desnem bregu Mure vsako leto osmega septembra prirejali tako imenovano preizkušnjo konj in ta dan je bil kmečki praznik. Naslednje leto je bilo ustanovljeno Dirkalno društvo Ljutomer, ki je drugo najstarejše v Evropi. O pomembni vlogi kasaškega športa pri nas priča tudi dejstvo, da je v Sloveniji podeželskih dirkališč več kot v Avstriji in na Madžarskem skupaj.
Šport višjega sloja v Prlekiji domena kmetov
Za razliko od sosednjih držav se je slovenski kasaški šport na začetku uveljavljal le v podeželskih okoljih, kjer so kasaške konje hkrati uporabljali za vsa kmečka dela in le občasno tudi za potrebe kasaškega športa. Pri takšni uporabi kasaških konj in njihovi pripravi, ni bilo mogoče dosegati vrhunskih rezultatov na dirkah, vendar pa je bila zaradi hkratne uporabe v kmetijstvu reja cenejša. Konjske dirke so bile povsod po svetu domena vrhnjega družbenega sloja, aristokracije. Na Murskem polju so vlogo aristokracije vsaj ob nedeljah prevzeli lastniki kmečkih konj in s skrbno selekcijo iz roda v rod vzgajali čedalje hitrejše tekmovalne konje iskrega temperamenta in atletske postave – ljutomerskega kasača.
Razvoj kasaškega športa na Murskem polju
Prvo dirkališče v Prlekiji je bilo na Cvenu, na pašniku. Bilo je elipsaste oblike in dolgo 986 metrov, na dirki pa so vozili štiri kroge. Po drugi svetovni vojni se je število dirk povečalo, saj so takratne oblasti kasaški šport močno podpirale. že takrat so Ljutomerski kasači sodili med najboljše v takratni državi. Zaradi velikega razmaha konjskih dirk in njihove priljubljenosti, so leta 1951 pospešeno pričeli z gradnjo dirkališča v Ljutomeru. Maja leta 1954 so bile na Cvenu zadnjič konjske dirke. Slavnostna otvoritev novega dirkališča v Ljutomeru, ki je bilo eno najboljših v takratni Jugoslaviji, je bila 6. septembra 1954, udeležilo pa se je je 7000 obiskovalcev. Novo dirkališče je bilo pomembna pridobitev za nadaljnji razvoj kasaškega športa na tem področju. že naslednje leto si je ob 80-letnici konjskega športa v Prlekiji, dirke ogledalo 10.000 ljudi. V preteklosti so bile ljutomerske dirke dogodek leta in hkrati tudi največja prireditev v Prlekiji. Danes tega ne moremo več trditi. Močno je upadel tudi obisk konjskih dirk - udeležujejo se jih še predvsem tisti, ki so na nek način povezani s konji in kasaškim športom.
Tudi ženske tekmovale
Posebnost ljutomerskih konjskih dirk so bile od leta 1925 dvovprežne dirke žena in deklet v narodnih nošah. ženske dirke, na vozu je bil tudi moški, so bile le ob pomembnejših dnevih in dogodkih. S tem so ženske izražale priljubljenost kasaškega športa med kmečkim prebivalstvom.
Med vodilnimi v državi
Ljutomerski konjeniški kljub v preteklosti ni bil vodilni slovenski klub le na rejskem in tekmovalnem področju, temveč je v zgodovini kasaškega športa odigral pomembno in vodilno vlogo tudi na organizacijskem in sodniškem področju. Ljutomerčani so sodelovali pri organizaciji vseh večjih kasaških dirk v Jugoslaviji.
Senca nekdanjega uspeha
V letu 2004 je bil ljutomerski kasač proglašen za nacionalno tradicionalno pasmo kasaških konj, razmere v tem športu danes pa so daleč od urejenih.
Strokovnjaki s tega področju opozarjajo, da sedanji dohodki od »ponudbe kasaškega športa« ne omogočajo nadaljnjega razvoja kasaštva. Vzroke za to je po njihovem mnenju iskati v neurejenosti razmer na državnem nivoju, nesoglasjih znotraj kasaške zveze, neusklajenem delovanju in razdrobljenosti. Slovenija, kljub številnim podeželskim dirkališčih, nima enega samega urbanega dirkališča za izvedbo sodobnih kasaških prireditev.
Pomembna dediščina
Kljub temu so konjske dirke in ljutomerski kasač prepoznavni simbol Prlekije in atrakcija, ki je vredna ogleda. V reji ljutomerskih kasačev se še vedno skriva eden večjih potencialov gospodarsko turističnih priložnosti prebivalstva Prlekije.
