En pravi izum potegne za seboj celotno gospodarstvo”

V okviru Pomurskega društva za kakovost so ti pred kratkim podelili zlato priznanje za inovacijo za izdelek Solarna naprava za odzračevanje vozila (SNOV). Na Forumu slovenskih inovacij za leto 2007, je bil izdelek izbran za najboljšo študentsko inovacijo.  Kakšen pomen imajo ta priznanja zate?



Res je. O okviru konference, ki jo je organiziralo Pomursko društvo za kakovost, je bila tudi podelitev priznanj Gospodarske zbornice Slovenije za najboljše inovacije iz leta 2007. Sam sem »inovacijo« oziroma napravo prijavil na tovrstne razpise iz preprostega razloga: namreč v fazi razvoja izdelka sem posredoval ponudbo za sodelovanje petim slovenskim podjetjem, ki je obsegala delno razkritje naprave, vendar se na mojo pobudo ni odzvalo nobeno izmed podjetij. Podjetja, s katerimi sem skušal vzpostaviti stik so »Gazele« slovenskega gospodarstva, za katera sem bil prepričan, da bi morala znati prepoznati in ovrednotiti vsako potencialno poslovno priložnost. Nočem javno omenjati nobenega podjetja izmed teh »gazel«, moram pa izvzeti in izpostaviti edino podjetje, ki mi je pomagalo pri razvoju tega izdelka, to je podjetje Revoz d. d. iz Novega mesta.

Priznanja kot taka jemljem kot povratno informacijo in mi predstavljajo potrditev za moja razmišljanja, logiko reševanja problemov in filozofijo tvorjenja konceptov ter hkrati tudi potrditev za domnevo, da so slovenska podjetja relativno zaprta za zunanje sodelavce. Namreč, moj namen ni bil nabiranje plaket in priznanj za potrebe marketinga, ampak ugotoviti stopnjo fleksibilnosti slovenskega gospodarstva. Sam nimam ambicij po javnem izpostavljanju, niti tendenc po nabiranju priznanj. Seveda si podeljena priznanja štejem v čast in sem na njih ponosen, vendar mi več kot sama priznanja pomenijo pridobljene izkušnje.



S katerih plati je bil projekt, ki si ga pripravil v sodelovanju s petimi sošolci v okviru študija Gospodarskega inženirstva, še posebej zahteven?



Znotraj skupine smo naleteli tudi na več konfliktnih situacij, ampak je verjetno bila najbolj zahtevna operacija sama organizacija skupine in dela znotraj skupine, saj je čas edini parameter, ki je omejen. Namreč, vse ostalo je odvisno od vloženega časa v študij problema, iskanje rešitve, optimizacije koncepta, izdelavo simulacij, izdelavo prototipa, ipd. Ostali člani skupine so pripravili dokumentacijo za postavitev proizvodnega procesa in izdelali zagonski elaborat. Težava, ki je pri tem nastala je nesorazmerno vložen čas in trud vsakega posameznika iz skupine. žal ne morem reči, da smo delali v duhu »Together Each Achieve More«, vendar smo na koncu z določenimi ukrepi zadevo vseeno skupaj pripeljali do konca. Izvor problema je ležal v različnih interesih in številu preostalih izpitov do diplome vsakega izmed nas.



V čem se loči oz. je boljši tvoj izum od navadnega avtomobilskega prezračevanja?



Težko bi neposredno primerjal napravo in konvencionalni sistem prezračevanja vozil. Torej eno je ventilacijski sistem, ki v sodobnejših vozilih načeloma obsega tudi klimatsko napravo, drugo je pa tale »pomožna« naprava, ki skrbi za prezračevanje vozila predvsem v obdobju, ko vozilo ni v pogonu; tak primer je recimo takrat, ko je vozilo parkirano na soncu in se notranjost vozila segreje tudi čez 70°C. Primarna funkcija naprave torej ni prezračevanje vozila med vožnjo, ampak v obdobju, kadar nas ni v vozilu.

Tovrstne naprave načeloma obsegajo ohišje in ventilator, pri čemer se solarna naprava za prezračevanje vozil loči od vse znanih rešitev po tem, da omogoča in zagotavlja stalno uporabo, samodejno delovanje in nemoteno uporabo vozila. S pretokom ventilatorja lahko manipuliramo z efektom hlajenja oziroma s stopnjo prezračevanja kabine vozila, ki ga naprava omogoča. že v fazi razvoja izdelka pred izdelavo prototipa sem s pomočjo CFD simulacij preučil vpliv pretoka zraka na povišanje temperature znotraj kabine vozila, s samim testiranjem prototipa sem pa tudi dejansko ugotovil in izmeril vrednosti, ki ji naprava omogoča in dosega. Kot rezultat delovanja naprave lahko zapišem, da se ozračje v notranjost kabine vozila pri zunanji temperaturi 30°C namesto na dobrih 70°C segreje le še na cca. 45°C. To je izključno efekt delovanja solarne naprave za prezračevanje vozila, pri čemer obstaja še rezerva v smislu eventuelnega povečanja pretoka oziroma izbire zmogljivejšega ventilatorja. Od vseh obstoječih rešitev se ta izdelek razlikuje po tem, da je naprava lahko montirana ves čas, tudi v primeru dežja in med vožnjo vozila ob višjih potovalnih hitrostih, saj ima ustrezno protihrupno in protivlomno zaščito, kot tudi zaščito pred vdorom tekočin. Največji doprinos k funkcionalnosti naprave pa seveda predstavlja popolnoma samodejno delovanje. To pomeni, da se naprava ob prekoračeni mejni vrednosti samodejno vklopi in se v nasprotnem primeru ob porušitvi kateregakoli izmed zahtevanih pogojev, zapre in izklopi.



Kolikšno pa je zanimanje na trgu za visokoinovativno inovacijo, kakršna je tvoja?



Splošno gledano je veliko zanimanje za inovativne rešitve, ki ponujajo prave poslovne priložnosti. Predvsem s pomočjo spleta lahko relativno na enostaven način pridemo do investitorjev, ki pa seveda vsako potencialno idejo pošteno preštudirajo, ali se jim izplača tveganje v zameno za ponujen kapital. Tudi v Sloveniji imamo več ponudnikov tveganega kapitala kot tudi agencij, ki omogočajo pridobitev bodisi ugodnih finančnih najemov ali celo subvencij. Možnosti je več, vendar je to tema za morda kako drugo debato. Jaz sem v tej zadevi izbral direktni kontakt s slovenskimi podjetji, vendar kot rečeno žal nisem dobil niti nobenega odgovora. Danes je zadeva drugačna, ampak je drugačna tudi iz pravnega stališča. Sam sem se odločil, da bom napravo patentiral in rešitev ponudil na trgu. Najprej sem vložil slovensko patentno prijavo, nato pa še mednarodno patentno prijavo. Nato sem patent postavil na dražbo, vendar se za ponudbe iz Singapura, Nigerije, Sudana ipd. zaradi slabih izkušenj drugih inovatorjev sploh nisem zmenil. Pri tem želim poudariti, da mi primarni cilj ni bil prodaja patenta, ampak najti podjetje v Sloveniji, ki bi bilo pripravljeno vpeljati izdelek v svoj proizvodni program, ter ponuditi napravo kot del dodatne opreme za nova vozila. Z diplomami in priznanji »obogatena« naprava je sicer sedaj postala nekako celo zaželena pri nekaterih podjetnikih. Sam sem se pogovarjal z nekaterimi, ki bi eventuelno bili pripravljeni iti tudi v zagon poskusne serije, vendar je sedaj zaradi umaknjene mednarodne patentne prijave odločitev za zagon proizvodnje toliko težja. Namreč kljub temu, da je za naprava podeljen slovenski patent le ta ne zagotavlja patentnega varstva na mednarodnem trgu - slovensko tržišče pa je premajhno za vzpostavitev serijske proizvodnje.



Kaj Solarni napravi za ozdračevanje vozila še manjka za pojavo na trgu?



Težko povem. Iz tehnološkega vidika, po mojem mnenju nič. SNOV je univerzalna do te mere, da so uporabljene elektrotehnične komponente lahko enake za večjo serijo izdelka. Glede na velikost evropskega voznega parka, ki šteje okoli 200 milijonov osebnih vozil pa menim, da je cena izdelave orodja za proizvodnjo ohišja naprave relativno bolj ekonomična, kot pa univerzalna rešitev z določenimi, ključnimi slabostmi oziroma pomanjkljivostmi. Vsi polizdelki, ki so potrebni za izdelavo naprave so serijsko dobavljivi. Najverjetneje ta naprava nikoli ne bo prišla na trg kot serijski izdelek; lahko pa poskusim in pošljem dokumentacijo kakemu kitajskemu podjetju, pa bomo potem videli če in kdaj oziroma predvsem kaj je šlo mimo nas.



Kako si prišel na idejo o takem izdelku, imaš mogoče sam kakšne večje težave z prezračevanjem?



Ideja izhaja iz problema. Vsakodnevno parkiranje na soncu in večkratno prezračevanje vozila sta mi enostavno vsilila tole zamisel. Realiziral sem jo zaradi tega, ker sem hotel dokazati, da je lahko tudi študentski projekt relativno kvalitetno pripravljen, ter je tudi z minimalnimi finančnimi sredstvi moč razviti popolnoma nov izdelek, ki se lahko postavi ob bok vsem obstoječim rešitvam. Kolikor vidim, pa poleti res nisem edini, ki ima težave s prezračevanjem in pušča priprto okno na vratih vozila. Problem se pojavi le takrat, če se slučajno ulije dež ali pa bolj pogosto, če gre po javnem parkirišču mimo kak spreten nepridiprav in ti recimo odpelje vozilo z parkirišča.



Sam postopek pridobivanja patenta je menda zelo dolgotrajen in drag. So takšne tudi tvoje izkušnje?



Proces patentiranja je relativno drag oziroma mora biti drag, saj edino na tak način lahko Uradi za intelektualno zaščito filtrirajo patentne prijave oziroma izvajajo pasivni nadzor nad kvaliteto prijavljenih izumov. Kot fizična oseba sem najprej vložil patentno prijavo na Urado za intelektualno lastnino Republike Slovenije, ki znaša 120 €. V kolikor prijavo napišemo sami je dejansko to edini strošek, ki ga nosimo. V kolikor se odločimo, da vložimo še recimo mednarodno patento prijavo, nas prijava le te nadalje stane nekje 2500 €. Vsaka nacionalna faza pomeni, da v določeni državi začnemo postopek pred "lokalnim" Uradom za pridobivanje praviz iz patenta v dotični državi. Cene za vložitev prijave v posamezni državi so različne, skupni stroški se pa gibljeju od 1.000 do 10.000 € za eno državo. Na koncu je "strošek" patentiranja v največji meri odvisen od področja in števila držav, v katerih želimo patentno zaščito. Ta vsota se lahko povzpne tudi čez 100.000 € za eno patentno prijavo. Sprašuješ me še, če je proces "patentiranja" dolgotrajen; načeloma prijavitelji zavlačujemo z razkritjem prijave, saj na tak način pridobivamo čas, ki ga imamo na razpolago za iskanje zainteresiranih za vstop v proces. Načeloma to pomeni, da je prijava objavljena po preteku 18 mesecev po vložitvi prijave. Verjemi, da teh 18 mesecev zelo hitro mine in niso nič kaj dolgotrajni.



Kot zaposlemu v Tehnološkem centru (TECES) in kot podoktorskemu študentu na mariborski Fakulteti za strojništvo se nam najbrž obeta še kakšen izum s tvoje strani. Nam izdaš, če so že kakšni načrti za nove inovacije?



Torej, že od malega sem bil stalno soočen s "strojniško problematiko", ki je stalnica kmečkega življenja, bolje povedano življenja na podeželju. Zame je vsak človek inovator - najboljši inovator pa je človek, ki s preprosto kmečko logiko, pametjo ter improvizacijo uspešno rešuje vsakodnevne probleme s katerimi se sooča.V osnovni šoli sem se raje kot učil ukvarjal z modelarstvom, konstrukcijo, robotiko. Nisem se preveč omejeval na računalništvo, čeprav me je veselilo tudi slednje. Računalnik vidim kot laboratorij oz. nujno orodje za moje delo, nisem pa preveč navdušen programer. Sam se ne ukvarjam z inovativnostjo, ampak s preučevanjem problemov. Beseda "inovacija" je po mojem mnenju danes preveč izrabljena beseda, ki je prevečkrat votla in ne odseva pravega pomena besede. Inovacija ne pomeni le nekaj novega, ampak raziskovanje problema  in predvsem  najdba  kvalitetne rešitve obravnavanega področja. Zavedam se, da naprava za katero mi je bila podeljena nagrada ni neka revolucionarna inovacija. Je pa tole naprava, ki je patentabilna in rešuje vsakdanji problem s katerim se srečujemo skozi poletje vsi uporabniki vozil. O sami napravi nebi preveč razglabljal, povedal bi le tole, da je predstavljena rešitev novost v globalnem merilu, ne le na slovenskem ozemlju.

Moje delovno mesto na Tehnološkem centru za električne stroje mi omogoča in zagotavlja pridobivanje znanja in izkušenj, ki mi jih nudijo sodelavci in mentorji. TECES je pod vodstvom direktorja, g. Mateja Gajzerja, povezovalni člen med podjetji in izobraževalno-raziskovalno sfero. Znanja ni moč kupiti. Znanje se lahko le pridobi s trdim delom in učenjem od izkušenih ljudi, katerih pa na tehnološkem centru ne manjka. Na razvojem centru izkazujejo svoja znanja profesorji, mentorji, inženirji in kompetentni ljudje od katerih se bom v naslednjih letih brez sence dvoma ogromno naučil. Merilo zadovoljstva na delovnem mestu ni le neto plača, ampak znanje ki ga pridobiš. Tudi zato je delo, ki ga opravljam, delo v katerem uživam.



Se podjetja zavedajo pomena inovacij?



O tem, zakaj inovativnost v naših podjetjih ni prisotna v večji meri, bi lahko našteval različne vzroke. Vendar pa bi se raje omejil na dejstvo, ki ga vidim kot enega izmed ključnih razlogov za trenutno situacijo.  Po moji oceni je za inovacijsko luknjo med vsemi drugimi "standardnimi" razlogi krivo relativno slabo izkoriščanje baze znanja na fakultetah in inštitutih; recimo na naši Fakulteti za strojništvo imamo večje število specializirnaih laboratorijev, v katerih so zaposleni kompetentni ljudje z interdisciplinarnimi referencami, vendar zaradi, splošno gledano, relativno slabega sodelovanja gospodarstva in znanstvene sfere ostaja tovrstni intelektualni potencial precej neizkoriščen, kar je velika škoda. Namreč podjetja si dandanes, predvsem pa v finančni krizi, ki je že nekaj časa bila prikrito pristona, čedalje težje privoščijo lastni razvoj. Kdor se danes zaradi finančne krize odpove razvoju se obsodi na propad. Prav iz tega vidika so znanje in izkušnje na inštitutih in fakultetah vredni več, kot kakršna koli finančna injekcija. Podjetja pa se tega premalo zavedajo.



Bi podal še kakšen nasvet bodočim, potencialnim inovatorjem?



Vsem tistim, ki v procesu preučevanja problemov vidijo izzive in pri tem uživajo bi povedal, da patent ni nujen za uspeh. To je dokazalo že več mladih, nadvse uspešnih in iznajdljivih podjetnikov tudi iz Pomurja, naj spomnim samo na Ocean Orchids. Pomembno je, da se zavedamo, da patent ni vreden nič, če ni pravilno napisan, oziroma če v zahtevkih niso zahtevane izključne značilnosti rešitve. V kolikor se nimate namena izobraževati v smeri preučevanja prava in pravnih lukenj, se čimprej obrnite na raziskovalno-inovacijske centre, kakršen je tudi v Murski Soboti. Tam so zaposleni kompetentni ljudje, katerim lahko zaupate in vam privarčujejo obilico časa, skrbi in denarja. Zavedajte se, da lahko en pravi izum potegne za sabo celotno gospodarstvo, in priskrbi delo in službo mnogim nadebudnim, znanja željnim ljudem.