Kakovost življenja in konkurenčno gospodarstvo vedno bolj na istem bregu
V Murski Soboti se zadnje čase veliko gradi, to verjetno opažate tudi sami, pa čeprav delujete v Ljubljani. V samem mestnem središču, natančneje na Cvetkovi ulici pa rastejo zgradbe ki ste jih zasnovali vi. Na podlagi česa se odločate kako idejno zasnovati zgradbe?
Trudimo se, da bi bila vsaka idejna zasnova enovit odgovor na prostorske danosti in želje investitorja. Ob analizi prostora in investitorjevih pričakovanj se srečamo z množico vplivov - od historičnih, funkcionalnih, ekoloških, konstrukcijskih pa do programskih. Način, kako arhitekt združi vse vplive v prepričljivo prostorsko zgodbo predstavlja njegovo osebno izkaznico - prepoznavnost. Skozi delo stalno razvijamo algoritem kompozicije, ki se skozi čas spreminja - upam, da na bolje.
Kako je z urbanizmon v Murski Soboti, torej da se ljudem zagotovi maksimalna kakovost življenja, močna in konkurenčna gospodarsko vloga mest ter zdravo okolje? Kako te pomembne podatke umeščate v vaše načrte?
Zavedamo se, da vedno delamo za ljudi - vedno bodo v naših objektih živeli, delali, nakupovali, preživljali prosti čas. Zato je zagotavljanje kvalitetnega okolja za tiste notri in tiste zunaj imperativ naših prizadevanj. Kot kvalitetno bivalno okolje razumemo primerno funkcionalnost, dovolj svetlobe, svežega zraka, stika z naravo, seveda pa moramo vedno v obzir jemati tudi širši prostor - vsaka nova gradnja v prostor vnese nova razmerja, ki niso vedno vsem všeč. Okolici se ne sme brez temeljitega razmisleka zmanjševati obstoječih bivalnih kvalitet. Še nedavno je bilo videti, kot da sta kakovost življenja in konkurenčna gospodarska dejavnost na različnih bregovih. Vedno bolj je jasno, da je skrb za okolje in dobro počutje ljudi najboljša osnova za vitalno gospodarstvo.
Nekateri ?stari sobočanci? so mnenja da ?novodobne? stavbe kvarijo videz starega mestnega jedra? Kaj vi mislite o tem?
O tem si nikjer na svetu niso enotni. Objekti soboškega arhitekta Takača z začetka 20. stoletja so ob nastanku močno"štrleli" ven, morda še bolj objekti arhitekta Novaka. Oba arhitekta sta svojo arhitekturo razvijala v duhu in najnovejših tehnoloških zmožnostih svojega časa, kar danes predstavlja dokument takratnega časa. Upam si trditi, da sta Soboti dala dušo, ki jo danes negujemo in tudi razvijamo naprej. Tudi mi se trudimo spoštovati materialne in duhovne komponente današnjega življenja, trudimo se, da bi bilo naše delo odslikava oziroma odzven tega istega življenja. Novo ni slabo, je pa res, da je lahko tudi slabo. Prihodnost vedno ohrani tisto, kar je dobro in zavrže, kar je slabo.
Ali mesto Murska Sobota z arhitekturnega stališča izgublja svojo identiteto, ali se le-ta zgolj drastično spreminja?
Mislim, da je največjo spremembo v Soboto prinesel arhitekt Novak ob koncu tridesetih let prejšnjega stoletja. V Soboti je postavil nekaj ključnih objektov, ki so dali Soboti merilo in vzpostavili zametke identitete. Takrat se je Sobota odločila, da bo postala mesto. Današnje dogajanje bi opisal bolj kot evolucijo in manj kot revolucijo. Prepričan sem, da Sobota identiteto še vedno dobiva - vsak objekt, ki zapolni vrzel, doda kamen v mozaiku zgodbe. Sobota ima še kar nekaj prostih vrzeli in verjamem, da bo postala še lepše mesto. Še najbolj drastični dogodek v novejšem urbanem razvoju Sobote je bil posek Platan na Slovenski ulici, ki je vnesel trenutno in ogromno spremembo - prelep bulvar je čez noč spremenil v širok urbani prostor brez orientacije. Verjamem, da je bil posek s strokovnega stališča nujen, vendar si ne morem kaj, da si ne bi želel, da bi bila drevesa že jutri nazaj.
Kako pa je z mesti, kot so Ljutomer, Gornja Radgona, Lendava, Radenci (v kolikor jih seveda dovolj poznate, da bi podali oceno?
Sobota se je v devetdesetih letih prva zbudila in se zavedela urbanega potenciala, ki je v vseh teh mestih spal skoraj tri desetletja. Zato se je v urbanem razvoju na prvi pogled v Soboti zgodilo največ. Druga stran odgovora bi lahko bila tudi, da so bili urbani problemi v Soboti najbolj pereči, kar je okolje spodbudilo k hitrejšemu reševanju. Ljutomer, Radgona, Lendava in Radenci so lepi kraji, v vseh se pozna lepa iniciativa prebivalcev po kvalitetnejšem urbanem okolju.
Ste kdaj premišljevali da bi zasnovali načrt prestižnega stanovanjskega kompleksa z videzom starih vil s čudovitimi pročelji ter štukaturami, ali so vam ljubše vaše stroge linije, ki po mojih opažanjih postajajo zadnje čase tudi nekoliko zaobljene?
Jaz svojega "historičnega trenutka" še nisem doživel. Dvomim, da nam je dano graditi po vzorcih iz preteklosti, saj so ti vzorci svoje najsvetlejše trenutke že preživeli. Prav je, da jih spoštujemo, ravno tako pa je tudi prav, da na probleme današnjega sveta dajemo odgovore, ki so lastni stanju duha in tehnologije današnjega časa. Ne slepimo se, da lahko s svojimi mislimi sežemo daleč v prihodnost, čutim pa, da je naša dolžnost, da odpiramo nove teme in iščemo nove odgovore. To je bilo osnovno gonilo človeškega razvoja doslej in verjamem, da naša generacija tega ne more korenito spremeniti.
Ste mnejnja, da bi se pri izbiri izgleda novogradenj v Murski Soboti morale delno upoštevati tudi želje in mnenja prebivalcev, ali se vam zdi to le naloga strokovnjakov?
Arhitektura je umetnost, ki verjetno najmočneje determinira okolje, v katerem živimo vsi. Prav je, da smo v tem prostoru vsi zadovoljni in zato je tudi prav, da povemo, če nam kaj ni všeč. V družbi so vzpostavljeni mehanizmi, ki urejajo pretok informacij, pritožb in podpor glede določenih projektov. Uspešnost arhitekta se pokaže v zmožnosti občutenja prostora in ljudi, kar vedno predstavlja osnovo kompozicije. Na ta način je arhitektura vedno tudi refleksija družbenih dogajanj - v nekaterih obdobjih je bila odraz politične moči, potem je lahko odraz moči kapitala, lahko pa je tudi odraz odprtosti družbe. Vendar mora tako kot v vseh strokah tudi v arhitekturi nekdo biti odgovoren. Prav je, da se pooblastilo za posege v prostor podeli strokovnjakom. Da se jim pooblastilo podeli, je potrebno strokovnjakom zaupati. Verjamem, da naša stroka s časom zaupanja ne izgublja - verjamem, da smo se v zadnjem obdobju živahnega investicijskega dogajanja po eni strani naučili veliko, po drugi strani pa tudi prepričali javnost, da je naše delovanje usmerjeno tudi v skupno dobro.
Pred tedni se je v Polnočnem klubu na nacionalni televiziji za mizo vsedlo kar nekaj strokovnjakov s področja arhitekture ter urbanizma. Eden izmed gostov je bil mnenja, da večina nakupovalnih centrov dan danes zelo izgublja na privlačnosti, saj izgledajo le kot hale strogih linij, v njih pa ni nobene domačnosti ter navsezadnje privlačnosti kot je bilo to npr 20 let najzaj, ko so trgovine imele svojo dušo in čar. Tudi sami ste zasnovali nekaj načrtov za nakupovalna središča. Kako narediti tovrsten načrt nakupovalnega središča, da zagotovite čim večjo frekvenco ljudi?
Nakupovalne centre oblikujemo kot katedrale, ki ob svoji osnovni vlogi kupovanja potrebnih stvari zapolnjujejo tudi vrzel potrebnega druženja. Tempo življenja velikemu delu ljudi onemogoča razgibano družabno aktivnost, zato si radi poiščemo nadomestek, ki nam na enem mestu da občutek bivanja v lepem - bogatem prostoru, kjer imamo verjetnost srečati znanca, z njim poklepetati, popiti kavo. V nakupovalnem centru vedno sije sonce, nikoli ni prevroče, osnovni klimatski pogoji ugodja so vedno zagotovljeni (v mestu lahko pade sneg, zunaj je mraz…). Šalo na stran - smo v obdobju, ki ga vsaka družba mora dati skozi. Hitri skok v potrošniško družbo nas je navadil trošiti in sedaj to z največjim veseljem počnemo. Standard nam raste, ko bo prešel neko mejo, bomo denar raje nalagali in ne več nosili v trgovino. Ta čas ni daleč, potrdilo tega je pojav nižjecenovnih trgovskih mrež.
Imamo v Murski Soboti z vašega stališča preveč nakupovalnih centrov in ali so dobro umeščeni?
če bi bilo nakupovalnih centrov preveč, bi slabo funkcionirali. Imam občutek, da zaenkrat vsi delujejo tako, da se investicije vračajo. Preveč jih ni, bodo pa novi rasli tako dolgo, dokler ne bodo začeli propadati. Vzpostavila se je neke vrste konkurenca, ki vse igralce že sili k temu, da se trudijo k izboljšavam in posledično nižajo cene. Lokacije nakupovalnih centrov so primerne - so na obrobju mesta, vendar ne predaleč, istočasno so blizu mesta, vendar dobro prometno dostopne. Lokacije so nastale spontano na osnovi logičnih nastavkov. Prepričan sem, da bodo te lokacije že v naslednjem investicijskem ciklusu doživele bistven napredek v rabi prostora.
MIKK Murska Sobota je pred kratkim na Festivalu računalništva in sodobnih komunikacij- FRISK, predstavil intermedijski projekt, s katerim želijo vzpodbuditi mladino mesta Murska Sobota k razmišljanju o okolju v katerem živijo. Lotili so degradiranih območij v mestni občini Murska Sobota, katere bi lahko spremenili v npr. bolšji sejem, skate park, prostor za nedeljske piknike, sprehajališča itd. Kaj po vašem mnenju manjka Murski Soboti?
Verjamem, da ima vsaka družba takšen prostor, kot si ga zasluži. če smo v zadnjih dvajsetih letih gledali blatne mlake sredi mesta, smo si jih verjetno zaslužili. Bil je čas odplačevanja milijard kreditov, stabilizacije, skratka čas depresije. Dobrih deset let nazaj se je v Soboti prebudil optimizem, ki je sprožil mnogo aktivnosti. Mesto se ureja, podjetja dobivajo zagon, začeli smo pogrešati kulturo, gledališče, skratka - strah za osnovno preživetje pri veliko ljudeh ni več osnovni motiv bivanja. Ob primarni produkciji mora vsako mesto poskrbeti za ustvarjalnost občanov. Za to pa poskrbi, če jih motivira v dejavnosti, ki jim omogočajo kvalitetnejše življenje - tako telesno kot duhovno. Pred časom smo se precej ukvarjali s Fazanerijo - rekreacijskim fenomenom, ki je Sobočancem vtisnjen skoraj v gene. Sedaj se ukvarjamo z gledališčem, ki naj bi v naslednjem letu nastalo iz kina Park. Sobota sama odgovarja, kaj ji manjka - zaenkrat najprej športne in rekreacijske ter kulturne vsebine. Ko bodo te vsebine zaživele, se bodo pokazale manjše veje programskih potreb mesta - elementi manj formalnih druženj - bogatejša je ponudba mesta, še k večjemu bogastvu stremi - vse dokler traja optimizem.
če se malo odmaknem od problematike našega mesta- pa še vedno ostanem v arhitekturnih vodah, ali se ukvarjate tudi s celostno podobo prostora? Kako svetujete nekomu ki pride k vam po nasvet za ureditev prostora, ter kako združite naročnikove želje z vašo idejno zasnovo?
Prostor je naše igrišče in vse česar se lotimo je z njim povezano - tako nastajajo segmentne celostne podobe, ki se združujejo v širše podobe. Merilo niti ni tako zelo pomembno - včasih gre za oblikovanje omare, drugič za ureditev celih urbanih območij. Vedno je problem refleksija potreb človeka in tehničnih oz. kapacitivnih možnosti medija v katerem delamo. Včasih je medij lesena deska, drugič spet ulični prostor. Ne slepimo se, da smo sami zmožni poznati zakonitosti vseh medijev, morda jih lahko poskusimo razumeti in skozi razumevanje problema sestaviti ekipo specialistov za posamezna področja. Mnogokrat pridemo do odgovora na naročnikove želje s skupinskim delom - na ta način tudi lažje argumentiramo vzgibe, ki so nas vodili pri idejni zasnovi. Osnova približanja naročnikovim željam je vedno komunikacija s katero pride do definicije problema in potem tudi do predstavitve rešitve.
Je mogoče na kakšenkoli način primerjati Mursko Soboto z Ljubljano, gledano seveda iz vašega arhitekturnega aspekta?
Ljubljana in Sobota sta dva različna svetova, pol dosedanjega življenja sem preživel v enem in drugo polovico v drugem mestu. Razlika je v ponudbi - Ljubljana ima svoje elemente konkurenčnosti, Sobota pač druge. Ponudba Ljubljane je seveda bolj urbana - življenje je mnogo bolj vezano v kompaktne ulične prostore, večje in trdneje definirane mestne ambiente, tudi v močneje definirane socialne odnose. Sobota po drugi strani ob sicer jasni urbanosti ponuja mnogo pristnejši kontakt z naravo - mesto je manjše, v naravo lahko vedno prideš tudi peš in ker se vsi poznajo, so odnosi med ljudmi manj podloženi z etiketo.
