Od poroke do razveze
Zlato obdobje sklepanja zakonskih zvez smo beležili v 70. letih prejšnjega stoletja. Takrat se je sklenilo preko 13 tisoč zakonskih zvez na leto. Leta 1982 pa se je prvič zgodilo, da se je za skupno življenjsko pot odločilo manj kot 10 tisoč parov. V letu 2004 se je ta številka že skoraj prepolovila, saj je bilo sklenjenih le 5580 zakonskih zvez. Tudi starostna struktura parov se je skozi leta močno spremenila. Tako je bila starost ženina v 70. letih prejšnjega stoletja nekaj čez 25 let, medtem ko so se neveste v tistem obdobju poročale nekje pri 23. letih. Danes je slika popolnoma drugačna, saj je starost ženina ob poroki presegla 30 let, medtem ko se neveste ob poroki približujejo 28. letu starosti.
če se število porok skozi leta manjša, je trend pri razvezah ravno obraten. Po osamosvojitvi je v povprečju zvezo prekinilo čez 2 tisoč parov na leto. Najpogosteje se ločujejo pari, katerih zakonska zveza je trajala čez 15 let. Sledijo jim pari, ki so v zakonu preživeli od 5 do 9 let. Podatki iz zadnjih let kažejo, da razpade vsak tretji zakon. Pri parih, ki imajo otroke, le-ti ob razvezi v veliki večini primerov pripadejo materi.
Kje iskati razloge za takšno stanje? Veliko »zaslug« je potrebno pripisati neugodnim demografskim gibanjem, predvsem staranju prebivalstva in zmanjševanju rodnosti. Pri zmanjševanju števila porok je potrebno poudariti, da ti podatki ne pomenijo nujno, da se vse manj parov odloča za skupno življenje. Veliko manj je pač tistih, ki se odločijo za potrditev svoje zveze pred matičarjem oziroma duhovnikom. Dejstvo je, da danes poroka v očeh mladih ne uživa tolikšnega tradicionalnega pomena, kot ga je nekoč. V preteklih letih je bila zelo razširjena razlaga, da se prikazovanje samskega statusa za mlade pare bolj splača. Toda danes se zakonodaja na tem področju vse bolj zaostruje, tako da je razlogov za tovrstno preračunljivo vedenje vse manj.
