Država ponudila osnutek nove konzorcijske pogodbe, do 15. marca sprejema pripombe lokalnih skupnost
Na uskladitvenem sestanku, ki je bil zaprt za javnost, se je generalna direktorica Direktorata za evropske zadeve in investicije z Ministrstva za okolje in prostor Bernarda Podlipnik srečala z župani pomurskih občin ali njihovimi pooblaščenci, predstavniki komunalnih podjetij in Regionalne razvojne agencije Mura. Ti so prejeli osnutek nove konzorcijske pogodbe o gradnji, obratovanju in skupnem upravljanju oskrbe pomurskega prebivalstva s pitno vodo, na katero lahko dajejo svoje pripombe do 15. marca.
Koliko bodo sofinancirale lokalne skupnosti?
Kamen spotike v projektu je sofinanciranje, kjer je bilo dogovorjeno, da lokalne skupnosti prispevajo do deset odstotkov vrednosti projekta, pri tem pa niso vedeli, da davek na dodano vrednost ni opravičen strošek in bi ga morali prav tako poravnati. Zdajšnja ponudba države predvideva, da bi občine plačale davek, potem pa dobile 40 milijonov evrov dodatnih sredstev iz vodnega sklada in tako znesek naj ne bi presegel desetih odstotkov vrednosti investicije. Po mnenju Boštjana Zvera z murskosoboške Komunale, ki bo upravljavec podsistema B, občine ne bi smele plačati več, kot je bilo določeno v prvotni pogodbi leta 2005. »Upam, da bo delež sofinanciranja države čim večji, da bodo tukaj zajeti tudi tranzitni vodi in ne samo vodna zajetja, kot zdaj na novo definirajo. To bi pomenilo, da bi občine same morale pripravljati projekte in jih tudi financirati,« pravi Igor Pivec, vodja Oddelka za urejanje in varstvo prostora na Občini Gornja Radgona, in dodaja, da so z ministrstva zadnja tri leta prihajale le obljube, storili pa niso nič.
Nezadovoljstvo nad dolgimi postopki in parcialnim dogovarjanjem
Pismo o nameri izgradnje pomurskega vodovoda je bilo podpisano meseca maja leta 2003, januarja 2005 pa je minister Podobnik z župani podpisal konzorcialno pogodbo. Takrat je znašala vrednost investicije 37 milijonov evrov, a je medtem narasla že na okrog 80 milijonov evrov, kar zagotovo še ni dokončna vrednost. »Z angažiranostjo državne strani glede pomurskega vodovoda nismo zadovoljni, saj vsi postopki trajajo predolgo. Prav tako nismo zadovoljni z obveščanjem o napredovanju projekta, saj pristojni na MOP seznanjajo posamezne župane parcialno in se z njimi tudi posebej dogovarjajo. S strani ministra imenovana komisija je v celotni zadevi le okras, saj njenih opozoril nihče ni upošteval,« pravi župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec.
V letu 2009 končno začetek gradnje?
če ne bo novih nepričakovanih zapletov, bi se gradnja pomurskega vodovoda verjetno lahko pričela v naslednjem letu. Kot so se pomurski župani dogovorili na januarski seji Sveta pomurske razvojne regije dogovorili, bo skupni projekt razdeljen na tri podsisteme A, B in C, ki bodo imeli svoje upravljavce. Najbolj usklajeni so na desnem bregu reke Mure, kjer je pet občin že podpisalo skupno pogodbo in izbralo za upravitelja Komunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer. Upravitelj podsistema A bo najverjetneje podjetje Eco - Park Lendava, podsistema B pa kot že rečeno Komunala. »Da ne bi prihajalo do novih zapletov, je nujno podpisati sporazum med občinami, v navedenih sistemih, o načinu in višini sofinanciranja občin in imenovati upravljavca sistema,« opozarja Stanislav Gjerkeš, podžupan Občine Lendava.
