To je obenem čas, ko se bo spet začelo nesmiselno in neokusno tekmovanje. Svoje sorodnike, sosede in znance bomo poskušali prekositi v osvetlitvi in »okrasitvi« zadnjih počivališč naših prednikov. Grobovi, ki samevajo večino leta brez ene same prižgane svečke, brez vsake rožice, bodo ponovno oživeli in postali poligon za razkazovanje bahavosti in pomanjkanje dobrega okusa. Potekala bo neusmiljena bitka, kdo bo prinesel večjo »ikebano«, čigave rože bodo bolj ekstravagantne, kje bo večje število sveč, čigava sveča, bo dlje gorela. Ko slišim reklame za razne elektronske novotarije, »svečke«, ki gorijo kot prave le da veliko dlje, si ne morem kaj, da tega ne bi razumel kot žalitve do sebe in tistega katerega se s svečko spomnim.
Kje so že tisti časi, ko smo še kot otroci prižigali svečke, tako imenovani živi plamen, s katerega je kapljal dišeči in vroči vosek ali parafin v katerega si pomočil prst in si se tako lepo ogrel včasih pa prav pošteno opekel prste? Odšli so in se najbrž nikoli več ne bodo vrnili – žal. Sedaj je prišel čas, ko grobovi izgledajo kot minijaturni lunaparki na katerih vse miglja in se lesketa. Izstopite iz tega vlaka, s spoštljivim spominom in svečko prižgano v svojem srcu bomo naredili več kot s celo košaro plastike na grobu svojih bližnjih. že res, da je plamen v plastiki lepo zaščiten in ga še veter težko ugasne, elektronskega pa sploh ne. Zato pa je tista nezaščitena starinska sveča, z živim plamenom veliko bolj naravna in podobna človeškemu življenju, ki tako kot njen plamen lahko ugasne vsak hip. Prav zaradi tega bi bilo lepo, če se tega zavemo še posebej na ta dan in ga obeležimo spodobno in skromno. To, da je naša mala Slovenije poleg Portugalske in Poljske največji porabnik sveč za okrasitev grobov, je podatek vreden razmisleka.
Na pokopališčih v pokrajini ob Muri zvečer štiri dni pred 1. novembrom, lahko opazimo le tu pa tam kako svečo na grobovih, večino dni v letu je sveč še veliko manj. Zato pa bo na dan mrtvih na večini pokopališč svetlo kot ob polni luni, po vsej verjetnosti še precej bolj, ob tem pa bodo grobovi kot razstavni panoji cvetličarjev.
Avtor: Darko Hidič
