V Pomurju je največ uporabnikov lesnega goriva v slovenskem povprečju. Bomo sledili sosednji Avstriji in vzpostavili biomasni logistični center?
Poletja še ni konec, a marsikoga že zdaj boli glava, ko pomisli na bližajočo se kurilno sezono in z njo povezane visoke stroške za ogrevanje. Najgloblje bodo v denarnico segli tisti, ki se bodo ogrevali na utekočinjeni naftni plin in elektriko, najmanj pa bodo za toploto v svojih domovih odšteli tisti, ki se ogrevajo s sekanci. V Pomurju se vse več gospodinjstev vrača k lesnim gorivom.
Pomurje visoko nad slovenskim povprečjem
Zaradi dragega kurilnega olja in utekočinjenega naftnega plina se čedalje več uporabnikov preusmerja v uporabo biomase kot vira energije za ogrevanje prostorov. Uporaba vseh oblik lesnega goriva tudi v Pomurju pridobiva vse večjo vlogo. "Na državni ravni v povprečju kar 35 odstotkov vseh gospodinjstev uporablja lesna goriva, medtem, ko je uporaba v Pomurju visoko nad slovenskim povprečjem, čez 40 odstotkov," pravi Štefan Kovač z Zavoda za gozdove Slovenije OE Murska Sobota.
Biomasni logistični center bi naj nastal v Puconcih
Biomasni logistični centri (BLC) so ustaljena praksa v sosednji Avstriji, kjer so se lastniki gozdov in kmetje povezali v zadruge in investirali v BLC. Člani center oskrbujejo z lastnimi surovinami in jih tržijo naprej. Podobni centri nastajajo tudi po Sloveniji, kaj pa v Pomurju?
V strategiji razvoja Pomurja do leta 2020 je eden izmed ukrepov tudi vzpostavitev BLC. Ideja je vsekakor alternativna, vendar za enkrat v Pomurju še ni pravega interesa, sporočajo z murskosoboškega Zavoda za gozdove.
"Projektna zasnova BLC je že nastajala pred leti, ko smo omenjeni sistem hoteli vzpostaviti v Puconcih, vendar so potencialni odjemalci našli druge rešitve, tako se je projekt ustavil," pravi Kovač.
Težava je v lastniških strukturah in hrvaškem lesu
Z Zavoda za gozdove OE Murska Sobota sporočajo, da vzpostavitev BLC v Pomurju ovirajo predvsem parcelna razdrobljenost in nezainteresiranost s strani lastnikov gozdov. "V celotni regiji so samo trije lastniki, ki premorejo sto hektarjev gozdov, in sedem lastnikov s petdesetimi hektarji. Težava je tudi v razdrobljenosti parcel, tako se lastniki sami organizirajo in prodajajo les," razlaga Kovač.
Problem predstavljajo tudi hrvaški in madžarski ponudniki lesa. Predvsem Hrvatje prodajajo les po dampinških cenah in tako pokrijejo velik del povpraševanja. "Ideja o BLC je vsekakor zanimiva za Pomurje, vendar jo ovirajo visoki investicijski stroški in nezaupanje odjemalcev," zaključuje Kovač.
Foto: simbolična
