Prijaviteljica projekta je Regionalna razvojna agencija Mura, ki je skupaj s partnerjema Občino Lendava in Zala Megyei Fejlesztési Közhasznú Társaság na madžarski strani pripravila projektno dokumentacijo v okviru Programa pobude Skupnosti Interreg III A sosedskega programa Slovenija-Madžarska-Hrvaška 2004-2006, ki ga financira Evropska unija. "Slovenija izraža interes v mednarodnem prostoru predvsem v okviru petega koridorja - železniške povezave proti Kijevu, pomurski interes pa je, da ta državna infrastruktura v Pomurju ne bo mimobežna. Ni nujno, da se zaradi petega koridorja dodatno obremenjuje Krajinski park Goričko, ampak da drugi tir v Lipovcih zavije za Lendavo in se priključi na želeni krak do Redicsa," pravi direktor RRA Mure Danilo Krapec. Za Pomurje bi neposredna železniška povezava pomenila okrepitev gospodarskega sodelovanja s sosednjima zalsko in železno županijo ter pospešitev razvoja območja, ki velja v Sloveniji za najmanj razvito.
Občina Lendava je v letu 2005 izvozila za 62 milijonov evrov blaga (največ v Avstrijo, sledita pa Madžarska in Hrvaška), kar predstavlja vrednostno 18-odstotni delež ali količinsko 59-odstotni delež vsega pomurskega izvoza. Pri uvozu predstavlja Madžarska najpomembnejšega partnerja, sledijo pa Hrvaška, Nemčija in Avstrija. V odstotkih znaša vrednostni delež 23 odstotkov, količinski delež pa 53 odstotkov pomurskega uvoza. Zaradi teh podatkov bi bilo smiselno zgraditi tudi povezavo Murska Sobota–Bad Radkersburg.
Pobuda za gradnjo proge, ki je na tem območju nekoč že potekala, je stara več let, to je že četrti poiskus. že v programu razvoja slovenskih železnic 1995 je bilo predvideno, da bo proga Lipovci–Lendava zgrajena do leta 2005, vendar je zanjo zmanjkalo denarja. Zadnja obuditev projekta je sledila leta 2003, ko je prometni minister Jakob Presečnik podpisal pismo o nameri, ustanovljen je bil tudi konzorcij, vendar se je znova vse končalo pri denarju. Kot je pojasnil predstavnik prometnega ministrstva Igor Prinčič, interes za omenjeno traso obstaja, vendar v načrtih do leta 2020 oziroma 2023, ki so v pripravi, železniške povezave Lendava–Redics trenutno ni.
Na Madžarskem so pri omenjenem projektu že daleč naprej, saj pripravljajo gradbeno dokumentacijo (odobrenih so dobili 100 tisoč evrov sredstev), medtem ko je slovenska stran pridobila 73 tisoč evrov. Na madžarski strani bi njihov del trase meril 2,6 kilometra in bi stal 8 milijonov evrov, medtem ko sta pri nas bili izvedeni študiji za dve varianti. Prva varianta je po stari trasi, ki meri 4,45 kilometra in bi stala 9,43 milijona evrov, po primerjalni študiji, ki je zajemala prostorski, okoljski, ekonomski in funkcionalni vidik, pa je druga varianta, ki poteka ob avtocestni obvoznici, nekoliko ustreznejša. Ta bi merila 5,26 kilometra in stala 9,81 milijonov evrov.
V nadaljnjih postopkih načrtovanja, ki presegajo časovne in finančne okvire projekta, ki ga predstavljamo, bo potrebno še naprej vztrajati v dialogu z državo, poiskati investitorje ter pripraviti prostorsko in projektno dokumentacijo. Obstaja prepričanje, da bi železnica dolgoročno prinesla več koristi kot avtocesta. Vpetost Lendave v slovenski železniški sistem bi namreč obmejnemu kraju prinesla tudi nova delovna mesta. Priložnost za lobiranje bo v mesecu oktobru, ko bosta v Lendavi zasedali obe vladi.
