Kmetje še vedno ne vedo koliko bodo zaslužili s svojim pridelkom, saj predstavniki žitne verige na včerajšnjih pogajanjih niso dosegli soglasja glede letošnje odkupne cene pšenice.
Današnje deževno vreme je prekinilo žetev pšenice, ki je bila na pomurskih njivah v zadnjih dneh v polnem teku. Tako kot številni pomurski kmetje tudi Miran Erniša iz Tešanovec te dni vozi svoj pridelek pšenice na odvzemno mesto pri murskosoboškem Mlinopeku. Kot pravi je letošnja letina sorazmeno lepa, da je pridelek trenutno idealen, vlaga enkratna, suha in ni prevelike vlažnosti. Teža pa ne bo taka, kot so pričakovali, pravi Erniša, saj ko bi najbolj potrebovali padavine, jih ni bilo.
Cena pšenice bi morala biti znana že v jesen
Čeprav je žetev, ki jo je sicer prekinilo deževno vreme, že v polnem teku, letošnja odkupna cena pšenice še vedno ni usklajena. Erniša meni, da je ravno cena največji problem ob žetvi.
»O ceni se pogajajo sedaj, bi pa bilo veliko boljše, da bi kmetovalec že v jesen, ko gre na njivo, vedel ceno, ne pa da se sedaj, ko gredo kombajni na njive, mi kregamo in pogajamo o ceni.«
Včeraj ponovna pogajanja
Včeraj so v prostirih Mlinopeka ponovno potekala pogajanja o odkupni ceni pšenice. Izhodiščni predlog kmetov je predvideval 205 evrov za tono najkvalitetnejše pšenice, 190 za kakovost B1, 180 za kakovost B2 in 170 za kakovost C. Kot pravi Franc Küčan predstavnik kmetov, so potem pri pogajanjih vseeno popustili in predlagali 190 evrov za kakovost A, 180 za kakovost B1 in 170 za kakovost B2, a mlinarji na takšne cene niso pristali, saj naj bi bilo še vseeno predrago.
»Kupci so imeli še za deset evrov nižje ponudbe, kar pa za nas ni sprejemljivo, da bi na Slovenskem trgu prodajali pšenico B1 po 160 evrov, zato smo sklenili da odidemo. Sicer nas kupci razumejo, zato smo se razšli sporazumno, mi pa bomo morali poiskati trg, ki bo odkupil pšenico. Ne moremo pa si privoščiti, da bi bila naša pšenica ocenjena manj, kot pa je ocenjena krmna pšenica v Italiji ali Avstriji.«
Na ceno pšenice pri nas vpliva tudi hrvaška pšenica
Direktor Mlinopeka Karel Pojbič se strinja z zahtevami kmetov, ki pravi, da odkupna cena, kakor koli je visoka, ni zadovoljiva, ampak morajo upoštevati trenutni položaj. Dodaja, da na cene pšenice v Sloveniji poleg Madžarske močno vpliva tudi hrvaška pšenica, kjer so cene občutno nižje. Na Hrvaškem pšenico odkupujejo po 147 do 150 pšenico srednje kvalitete, ki jo oni uporabljajo v mlinski industriji.
Glede tega, da na Hrvaškem Agrokor diktira cene, ali to pomeni, da bo tudi pri nas, pa Pojbič odgovarja, da je zgodba dogovorjena, da se ve, kar bo veljalo na Hrvaškem, bo tudi v Sloveniji.
Končne cene odkupa so sicer odvisne od posameznih odkupovalcev, ki bodo naslednje dni verjetno še spreminjali cene. Zaenkrat pa še ni znano ali se bodo predstavniki žitne verige še sestali na pogajanjih.
