Rešitev za dvig podtalnice je obuditev starih rokavov
Drugi mož okoljskega ministrstva Mitja Bricelj je v svojem govoru ob oceni suše v Pomurju, ki ga lahko slišite tukaj, povedal dve stvari, s katerima se raziskovalec reke Mure Simon Balažic ne strinja. Zato je Balažic podal svojo oceno in rešitve.
Zmotilo ga je navajanje napačnih podatkov o količine vode v poletnem času in o uporabi vode iz Mure za namakanje. Pri prvi stvari je Bricelj povedal, da ima Mura zdaj največ vode, kar pa seveda ne drži. »Mura ima snežni režim pretoka vode, kar pomeni, da ima najmanjši pretok pozimi – meseca januarja, najvišjega pa spomladi – meseca maja. Vzrok je taljenje snega visoko v gorah, ki je najbolj intenzivno prav v maju. Letos je bilo zaradi mile zime snega bore malo, kar se je poznalo tudi pri zmanjšanih pretokih. Dodatno je razmere zaostrila poletna suša, tako je v avgustu bil Murin pretok za približno tretjino nižji od povprečja,« pravi Balažic, sicer po izobrazbi diplomirani inženir gradbeništva.
Kar se tiče neizkoriščenosti vode iz Mure, ki bi se lahko uporabljala za namakanje, Balažic pravi, da ima Murin vodotok na razpolago le določene količine vode in velikokrat se zgodi, da je v Muri ob suši malo vode, kot recimo letos. Svoje razmišljanje je navezal še na morebitne hidroelektrarne, ki bi ob namakanju dodatno jemale vodo, in se vprašal, ali bi bili upravljavci hidroelektrarn navdušeni nad tem, da bi imeli na razpolago manj vode in bi s tem posledično proizvajali manj električne energije pri energetskih objektih, ki so že tako ali tako na meji rentabilnosti. »Postavlja se še vprašanje, zakaj Avstrijci iz Mure ne namakajo svojih polj, čeprav se tudi srečujejo s sušo in imajo na reki zgrajene hidroelektrarne,« sprašuje Balažic.
Po njegovem mnenju je dvig podtalnice, ki bi ga kmetijska stroka tako zelo rada dosegla, možno doseči z enostavnimi gradbenimi posegi. Navaja primer iz sosednje Avstrije, kjer so s pomočjo evropskih sredstev obnovili mlinski kanal med Cmurekom in Radgono. »Za nas je najenostavnejša rešitev odpiranje rokavov. S tem zmanjšamo hitrost odtekanja vode in zadržujemo vodo v poplavnem logu, kjer so razvejani rečni rokavi, in s tem posledično polnimo podtalnico. Rešitev problema s prehitrim odtekanjem vode nam lepo kaže stara jožefinska karta iz 18. stoletja, kjer je Mura prikazana pred regulacijami, ko je imela v glavnem koritu 40 odstotkov vode, večina je šla po rokavih. Takrat je bilo vode dovolj,« je povedal Balažic in zaključil z mislijo, da je Mura danes trikrat ožja in trikrat hitrejša, kot je bila pred regulacijskimi posegi.
