Nad obiskovalci visela briga četrtkovega jutra
Trio, ki ga sestavljajo pevec za klaviaturami, kitarist – ta mestoma klaviaturistu prevzame vlogo vokalista – in bobnar, je zasedba, za katerega je spričo raznolikosti muzike in dodelanosti zvoka oznaka garažni rock slejkoprej žaljivka, razen če je kriterij garaže to, da te ni mogoče videti na MTV-ju.
Glede na to, da zasedba med svoje reference prišteva obskurneže, za katere je na tej strani luže slišalo le malokatero uho, bomo na tem mestu poskusili njihovo početje opisati s kvalitetami dobro znanih zasedb. Elektro nadgradnja rokovske muzike, kakršno prakticirajo Trans Am, zdaj bubblegum, zdaj počasi nabirajoča se eksplozivna psihadelika nekje med Beach Boys in The Doors, manira vokalov in kitare nekje med Kings of Leon, Pixies in The White Stripes, zdaj odtrgano radoživa, potem stonersko stabilna, vmes iz preproste rock'n'roll fraze kompleksno razvita kitarjada, vse to pa podprto z razgibano in spretno menjavam razpoloženj sledečo ritem sekcijo bobnarja in klaviaturske bas linije… če našteta imena vzamemo brez rezerve, se utegnejo primerjave upravičeno zdeti napihnjene, zato je zgoraj omenjene potrebno razumeti v smislu koordinat, nekih občih mest, ki se ob poslušanju transžanrskega zvarka SSM – zvarek v tem kontekstu ne pomeni nekakšnega skrpucala tega in onega – utegnejo pojaviti v zavesti publike.
Energija, ki jo izžareva muzika SSM nagovarja k netrivialni, z momenti refleksije zabeljeni zabavi in rokovskem poplesovanju, za kaj takega pa je nad četico v Ambasadi zbranih poslušalcev kar preveč visela briga četrtkovega jutra, tako da o kakem klimaksu vzdušja na strani publike spričo nenaklonjenih okoliščin žal ne moremo govoriti. Ko bi se le lahko bili srečali okoli enih ponoči ob koncu tedna. Dober koncert zanimivega benda, a bi ga spričo dejstva, da smo v januarju imeli priložnosti videti in slišati Invasian Krew Killah, ki so kar pošteno dvignili standarde tega, kaj je dober koncert na našem koncu, vseeno le stežka oklicali za koncert meseca.
