Krajinski park Goričko pesti še veliko težav
Krajinski park je leta 2003, na podlagi direktiv o pticah, habitatnih tipov življenskih okolij, živalskih vrst ter 47 naravnih vrednot državnega pomena, uradno ustanovila vlada RS. Na podlagi konsenza predstavnikov enajstih občin, občine Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Kuzma, Rogašovci, Šalovci, Cankova, Dobrovnik, Moravske Toplice in Puconci, ki so vključene v Krajinski park, je upravljanje parka v pristojnosti občin in ne države, ki pa se je po mnenju navzočih razpravljalcev izkazalo le za fiktivno, saj morajo vsakovrstno realizacijo projektov že v začetni fazi potrditi pristojna ministrstva.
Po uvodnih besedah Marte Horvat, predsednice Goričkoga drüjštva za lepše vütro, Daniela Kalamarja, župana občine Grad, in Janka Halba, direktorja javnega zavoda Krajinski Park Goričko, se je razvnela razprava, ki je ves čas ugibala ali Krajinski park Goričko predstavlja priložnost ali oviro za prebivalce varovanega območja. V nadaljevanju podajamo povzetek vprašanj in odgovorov sodelujočih v javni razpravi.
Kaj botruje nerealizaciji vseh zamišljenih aktivnosti?
Krajinski park je s svojim nastankom želel zaobjeti naslednje aktivnosti: skrb za zdravje- wellness ter naravno zdravilstvo, rekreacija- po urejenih kolesarskih poteh, s konji po goričkih drevesnih vrtovih in tradicionalnih vinogradih s turističnimi kmetijami urejenih v stilu zapuščine kulturne dediščine. Marta Horvat je izpostavila, da je trenutna realizacija aktivnosti le delna: »Poraja se vprašanje ali so projekti neuresničljivi in jih je potrebno zavreči v celoti ali pa je v obstoječe projekte potrebno vložiti le več napora?«
Janko Halb je odgovoril:»Ministrstvo potrjuje program, do sedaj je potrdilo vse projekte, ki so bili tudi brez zadržkov realizirani. Park je tudi stalni partner različnih prireditev, s proslavo ob obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom pa je doživel tudi nekaj časti. Krajinski park ima javni status! Park kot upravljalec območja opravlja javno službo in nima kompetenc prepovedovanja, lahko le poda mnenje o rabi določenega zemljišča, vse drugo ostaja v pristojnosti države. Park ima le nekaj pooblastil med katerega spadata letni finančni načrt ter strokovni načrt dela. Letno dobi park 405.000 EUR javnih sredstev, ki gredo med drugim tudi za plače zaposlenih. Naš cilj je podvojiti finančna sredstva, si zagotoviti vsaj milijon EUR in izboriti kakšno delovno mesto več.«
O vključevanju otrok v krajinski park
Ravnateljica osnovne šole Fokovci o aktivnejšem vključevanju otrok v JZ KPG: "Otroci so najbolj dovzetna skupina za varovanje okolja , na naši OŠ se zavzemamo za trajnostni razvoj okolja in bi si želeli večkratnega sodelovanja z JZ v obliki ekskurzij, razstav, raziskovalnih taborov, če bi JZ v večji meri sodelovanje tudi finančno podprl. OŠ nosijo številne nazive Eko, UNESCO, a nazivi ne prinašajo denarja."
Stanka Dešnik odgovarja. »Sredstva ne moremo deliti med organizacije. Krajinski park lahko, kot partnerska organizacija, le pomaga pri prijavi projektov na razpise na nacionalni ali državni ravni. Pridobivajte si denar sami.«
Avtohtone sorte vina na Goričkem ni
Glede želje po ustanovitvi Goričke tradicionalne vinske ceste avtohtonih sort v namen turizma je predsednik Društva vinogradnikov Goričko Ernest Novak je razjasnil, da: » Avtohtone sorte vina na Goričkem ni. Gre za hibridne vrste, kot so Šmarnica, Izabela in Jurka, ki so v preteklosti prišle iz ZDA ter v svetovnem merilu niso priznana kot vino.«
Smo povezani, znamo sodelovati, smo izkoristili vse razvojne možnosti?
Stanko Gregorec, župan občine Kobilje je izpostavil: »Treba je storiti veliko več kot je bilo storjenega do sedaj, že samo prisotnost treh županov od enajstih kaže nezadostno sodelovanje. V občini Kobilje se počutimo nepovezane z dogajanjem v parku.«
Franc Režonja iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota: »Ni vse tako črnogledo. Potrebno je le več energije v komunikaciji.«
Med prisotnimi bojzaen pred angleško kolonizacijo
Pred zaključkom razprave se je izkazalo, da Krajinski park Goričko pesti še veliko težav, predvsem težav, ki zadevajo okoljevarstvo in urejanja nezanimivih zemljišč za gradnjo ali kmetijsko obdelavo, ki se zaraščajo. Rezultati zadnje ankete, vezane na Krajinski park kažejo strah, da bodo veliki kmetje pokupili majhne ter bojazen pred nastankom angleške kolonije na Goričkem. Po drugi strani pa toženje po pomankanju idej, ki se ne smejo ustaviti samo pri prodaji spominkov, temveč morajo biti izjemne, da bi lahko pribavile čim več obiskovalcev in novih stanovalcev. Prebivalci območja parka iščejo krivca v samem Krajinskem parku, Krajinski park pa uperja prst v ustanoviteljico državo.
