Zmanjšanje števila otrok v skupinah naj bi izboljšalo pogoje za delo vzgojiteljic, a občine svarijo pred višjimi stroški – tudi za starše, ki že zdaj občutijo posledice draginje.
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije zbira podpise za odpravo tako imenovanega fleksibilnega normativa, po katerem je v vrtčevski skupini lahko tudi dva otroka več, kot je predpisano.
Cilj je razbremenitev zaposlenih, a občine opozarjajo, da bi to močno vplivalo na stroške – tudi za starše, ki že zdaj plačujejo več, zaradi dviga plač v javnem sektorju.
Odprava fleksibilnega normativa in posledično zmanjšanje števila otrok v skupinah je predlog, ki ga številni starši podpirajo.
»Meni se zdi, da je preveč otrok na skupino, tako da bi bilo v redu, da bi se znižalo,« je dejal Uroš, oče vrtčevskega otroka, z njim se strinja tudi mama Jelica, ki pravi, da morajo biti otroci na prvem mestu.
Manj otrok, večja kakovost dela
Tudi stroka opozarja: manj otrok v skupini, pomeni večjo kakovost dela vzgojiteljic, ki so danes pogosto preobremenjene.
»Veliko lažje bo delati v skupinah, veliko je otrok z odločbami, potem zapisniki, otroci s posebnimi potrebami, čustvene, vedenjske.
In vsak otrok je individuum in rabi veliko pozornosti,« je povedala Marjana Kolar, predsednica Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, zaposlena v Vrtcu Moravske Toplice.
Župani proti
A medtem ko sindikat poziva k boljšim pogojem za zaposlene, se občine sprašujejo, kdo bo to plačal.
»Absolutno smo proti temu zniževanju kriterijev oziroma enot v vrtcih. Gremo za to, da racionaliziramo delo in da tudi fleksibilno sestavimo oddelke temu primerno.
Ker če bi danes kdo prišel in pogledal naš lepi vrtec, pa bo rekel, da če bo 15 otrok not, da je to preveč, potem pa se jaz res bojim, kje smo in kam gremo,« je dejal Danilo Kacijan, župan občine Cankova.
Podobnega mnenja je tudi župan občine Hoče - Slivnica Marko Soršak.
»V naši občini je čez 20 oddelkov, torej v nekem trenutku, ko potrebujemo to pomeni, da lahko še dve skupini naredimo. Če tega ni, starši bodo vozili otroke v sosednje občine. Tako da iz mojega vidika je to totalna bedarija.«
Lahko otroci ostanejo brez vrtca?
In medtem ko sindikati opozarjajo na preobremenjenost zaposlenih, župana poudarjata pomen dostopnosti vrtcev za vse otroke.
»Sindikat nam prodaja neko romantiko, v osnovi pa je treba povedati, da lahko zmanjka tam, kjer so preobremenjeni vrtci,« je dodal Soršak.
Če bi bila odprava tako imenovanega fleksibilnega normativa sprejeta, bi lahko nekateri otroci ostali brez prostora v vrtcu.
»Vedno pravim, da moramo ohraniti in dati možnost vsem otrokom za vpis v vrtec,« je povedal Kacijan.
Nižja rodnost
A v sindikatu opozarjajo, da je fleksibilen normativ bil sprejet le začasno in za obdobje povečanega števila rojenih otrok, ki pa v zadnjih letih pada.
»Pojavlja se manjša rodnost, manj je otrok. Tako da, z leti, ko bi ta normativ se lahko ukinil, to več ne bi bila nobena težava,« pa je dejala Kolar.
Odprava fleksibilnega normativa, ki bi omejila število otrok v skupinah, ne bi vplivala le na organizacijo dela – pomenila bi tudi dodatne stroške, ne samo za občine, ampak tudi za starše, pa je pokomentiral župan Kacijan.
Višja kakovost, višja cena
A starši otrok v vrtcu se zavedajo, da bi višja kakovost lahko pomenila višjo ceno, a so pripravljeni to sprejeti.
Kot pravijo, so položnice že zdaj visoke, a »bomo že preživeli« in »pač zguramo«.
Oba župana vidita rešitev v tem, da bi večji del bremena prevzela država. Zbiranje podpisov se bo sicer zaključilo 16. maja. Do takrat pa bo jasno, koliko podpore ima pobuda med starši in zaposlenimi – in ali bo dovolj močna, da sproži spremembe.
