V javni obravnavi osnutek sprememb zakona o skladnem regionalnem razvoju.
Na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj so pripravili osnutek novele zakona o skladnem regionalnem razvoju, ki uvaja nov koncept regionalnega razvoja z večjo samostojnostjo za regije.
Cilj je zmanjšati razvojne razlike med regijami z večjim upoštevanjem njihovih razvojnih potreb in krepitvijo razvojnih potencialov.
Nekatere regije še vedno v zaostanku
Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja je bil sprejet leta 2011 in nato dvakrat spremenjen. Potrebo po novih spremembah na ministrstvu pojasnjujejo z dejstvom, da so se pri njegovem izvajanju izkazale določene pomanjkljivosti, prav tako do sedaj ni bil dosežen skladen regionalni razvoj.
Različne študije in analize namreč ugotavljajo, da so nekatere regije še v velikem zaostanku. Še zlasti pereče so velike razlike v gospodarski razvitosti med osrednjeslovensko in drugimi slovenskimi regijami, ki se še povečujejo.
Osrednjeslovenska regija je denimo po razvitosti že prehitela Avstrijo, medtem ko je Zasavje nazadovalo na raven razvitosti Srbije, Pomurje pa je še na ravni Bolgarije.
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je tako v drugi polovici leta 2023 začelo z javnimi razpravami za pripravo sprememb zakona, ki bi ustrezno naslovile izzive regionalnega razvoja.
Na tej podlagi so zdaj pripravili osnutek novele zakona ter ga z današnjo objavo na portalu državne uprave eUprava dali v javno obravnavo. Ta bo trajala do 12. julija.
Regije bodo same odločale o svojih projektih in ukrepih
Po predlogu bo načrtovanje regionalne politike na nacionalni in regionalni ravni rezultat medresorskega in teritorialnega dialoga z 12 razvojnimi regijami v državi, ki bo vezan na veljavnost strategije regionalnega razvoja Slovenije in ne več zgolj na programsko obdobje večletnega finančnega okvirja evropske kohezijske politike.
S tem se bo dalo regionalnemu razvoju potrebno težo in ga posledično tudi učinkoviteje spremljalo in vrednotilo. Namesto dosedanjega dogovora za razvoj regij bo vsaka regija pripravila izvedbeni del regionalnega razvojnega programa, ki bo podlaga za financiranje regijskih projektov na podlagi neposrednih pogodb oziroma neposrednih potrditev operacij. Regije bodo tako same odločale o svojih projektih in ukrepih.
Za načrtovanje in izvajanje politike na ravni razvojne in kohezijske regije bosta vzpostavljena dva organa odločanja, in sicer regijski svet ter razvojni svet kohezijske regije za izvajanje evropske kohezijske politike in drugih razvojnih nalog regij, ki so povezane v kohezijsko regijo.
Regijski svet bodo sestavljali župani občin v razvojni regiji, odločal pa bo o najpomembnejših vsebinah, ki se tičejo razvoja regije.
V okviru regijskega sveta bo deloval razvojni svet regije, v katerega bodo imenovani predstavniki gospodarstva, nevladnih organizacij v regiji in znanosti. Njegova naloga bo sodelovati pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na razvoj regije, in dajati soglasja oziroma predhodna mnenja k pomembnejšim strateškim dokumentom ter pobude in predloge s področja regionalnega razvoja.
Razvojni svet kohezijske regije bodo sestavljali predstavniki razvojnih regij. In sicer bo vsak regijski svet v razvojni svet kohezijske regije imenoval po sedem svojih predstavnikov.
Vloga regionalnih razvojnih agencij se bo z novelo zakona povečala
Po predlogu se uvaja razširitev nabora nalog ter možnost izvajanja razpisov na ravni regije v skladu z akcijskim programom za izvajanje strategije regionalnega razvoja Slovenije in izvedbenega dela regionalnega razvojnega programa.
V skladu z novelo zakona bo vlada državnemu zboru vsaka štiri leta poročala o izvajanju strategije regionalnega razvoja Slovenije za pretekla štiri leta z oceno rezultatov.
Vzpostavil se bo tudi svet za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja kot usklajevalni organ, katerega člani bodo ministri oziroma državni sekretarji pristojnih ministrstev, predsedniki razvojnih svetov kohezijskih regij ter predsedniki razvojnih svetov razvojnih regij.
