15. november bo za Zemljo pomenil nov mejnik: svetovna populacija bo po napovedih Organizacije združenih narodov dosegla številko osem milijard.
Kot je zapisala Organizacija združenih narodov, sta za rast populacije v največji meri zaslužni celini Afrika in Azija, ki bosta do leta 2037 pridelali še naslednjo milijardo. V Aziji trenutno živi več kot polovica svetovnega prebivalstva.
Indija, ki je k tej številki prispevala največ prebivalstva (177 milijonov), bo prehitela Kitajsko, ki je trenutno sicer na drugem mestu (73 milijonov), vendar bo njen prispevek k naslednji milijardi negativen.
Za to skoraj osemmilijardno populacijo, ki trenutno naseljuje Zemljo, je značilno, da upada stopnja rodnosti ter da ljudje živimo dlje: povprečna pričakovana življenjska doba je trenutno 72,8 let, do leta 2050 pa bo 77,2 leti.
To tudi pomeni, da se populacija stara: do leta 2050 bo ljudi, starejših od 65 let, 16 odstotkov.
Zaznamujejo nas tudi globalne migracije, zadnji dve leti pa je imela nesporen učinek na populacijo pandemija koronavirusa, ki je v letu 2020 in 2021 povzročila kar 14,9 milijonov več smrti, kot je bilo predvideno glede na ocene prejšnjih let.
Ta številka vključuje tudi smrti, posredno povezane s pandemijo, denimo ko ljudje niso mogli dobiti zdravstvene oskrbe za napredovale bolezni.
