1. december je mednarodni dan boja proti aidsu, bolezni, zaradi katere je doslej umrlo že 27 milijonov ljudi. Število okužb v Evropi in Sloveniji je v porastu.
Svetovna zdravstvena organizacija je leta 1988 1. december razglasila kot svetovni dan boja proti aidsu. Namen dneva je predvsem osveščanje ter boljše obveščanje ljudi o možnostih okužbe z virusom.
Dve tretjini okuženih v Afriki
Svetovna zdravstvena organizacija in Skupni program Združenih narodov UNAIDS ocenjujeta, da je od začetka epidemije z HIV-om okuženih že vsaj 60 milijonov ljudi, za posledicami okžbe pa je umrlo že 27 milijonov ljudi. Konec leta 2008 je po ocenah bilo z virusom HIV okuženih 33,4 milijona ljudi, od tega 22,4 milijona v podsaharski Afriki. Med okuženimi je 15,7 milijona žensk, ki so bolj izpostavljene kot moški in kar 2,1 milijona otrok, mlajših od 15 let.
V Evropi skokovita rast novoodkritih okužb
Po ocenah UNAIDS naj bi v Evropi bilo približno 2,3 milijona okuženih z virusom HIV, kar predstavlja skoraj enkrat višjo stopnjo, kot leta 2000. Ta sedaj vodi po naraščanju števila novo okuženih oseb z virusom HIV, predvsem na račun vzhodnoevropskih držav, kjer letno okdrijejo okrog 80.000 novih primerov okužb. Največ novih okužb odkrijejo v Ukrajini, kjer so jih v letu 2008 odkrili kar 15.000. Več kot polovica okužb se je v teh državah zgodila med vbrizgavanjem drog.
Število okužb v Sloveniji narašča
Kljub temu, da se Slovenija lahko pohvali z eno najnižjih vrednosti okužb z HIV v državah Evropske unije, nižje od nas se uvrščajo le še Nizozemska, Finska, Švica, Malta in Luxemburg, tudi pri nas število okuženih narašča. Število odkritih okužb je leta 2000 znašalo 6,5 na milijon prebivalcev, v letu 2009 pa že 23,5 na milijon prebivalcev, kar pomeni precejšno rast, vendar v primerjavi z ostalimi državami EU še zmeraj dokaj nizko. V letih 2000 do 2009 je po podatkih Inštituta za varovanje zdravlja bilo odkritih 293 primerov okužb, za posledicami AIDS-a pa je umrlo 25 bolnikom.
S HIV lahko neopazeno živimo 10 let
Večina okuženih z virusom HIV ne kaže nobenih bolezenskih znakov ter so videti popolnoma zdravi. Povprečno se pri okuženemu, ki se ne zdravi, AIDS razvije šele povprečno 10 let po okužbi. Takrat nastopijo po večini zelo različni bolezenski znaki, med najbolj pogostimi so povišana telesna temperatura, povečane bezgavke, izpuščaji, driske, kašelj, močno hujšanje, utrujenost, spremembe na koži, izguba teka, pljučnice, motnje v delovanju osrednjega živčevja ter ostalo. Bolezen se praviloma konča s smrtjo, ko bolniku odpove eden od vitalnih organov. Bolnik tako ne umre zaradi virusa HIV, temveč zaradi drugih okužb in bolezni, ki napadejo telo, ki je zaradi virusa HIV oslabljeno ter nezmožno obrambe. Kljub temu, da okuženi pred prehodom v stadij obolelosti z AIDS ne kaže bolezenskih znakov, pa ta okužbo prenaša naprej.
Zdravila še ni
Zdravilo ali cepivo, ki bi pozdravilo okužbo z virusom HIV, zaenkrat še ni, čeprav v razvoj vlagajo ogromno sredstev in truda. Trenutno obstajajo le zdravila, ki zavirajo razmnoževanje virusa in podaljšujejo življensko dobo okuženih oseb.
Vir: Statistični urad Republike Slovenije; Inštitut za varovanje zdravja
