5. november razglašen za svetovni dan romskega jezika. Na jutrišnjem simpoziju, ki je namenjen romskemu jeziku bodo sodelovali domači jezikoslovci, učitelji romskega jezika in literature, novinarji, politiki in pisatelji.
V Evropi, kjer živi okrog 20 milijonov Romov je romski jezik priznan kot uradni jezik, zato s svetovnim dnevom romskega jezika, opozarjajo na to, da je standardizacija romskega jezika potrebna, prav tako je potreben večji poudarek na razvijanju in ohranjanju romskega jezika. V številnih evropskih državah ima romščina priznan status manjšinskega jezika, med drugim v Avstriji, Nemčiji, Sloveniji, na Švedskem in na Madžarskem. V nekaterih pokrajinah, kot na primer v Makedoniji in na Kosovu pa ima romščina status tudi uradnega jezika.
Stereotipne predstave ter negativni predsodki
O Romih so v javnosti dolgo veljale stereotipne predstave, obarvane bodisi z eksotiko bodisi z negativnimi predsodki. Danes precej ljudi, ki pripadajo tej etnični skupnosti, z nobenim od prej omenjenih stereotipov nima zveze. Romska književnost je postala zgodovinsko dejstvo šele v 20. stoletju. Stoletja preganjanja in diskriminacije, ki so je bili deležni, so naredila svoje.
Teme: težave romske zgodovine in družbene eksistence
Teme, ki tvorijo okostje romske književnosti, so težave romske zgodovine in družbene eksistence, vprašanje identitete in holokavsta. Rajko Djurić in Jožek Horvat - Muc opozarjata, da se zadnje čase pojavljajo tudi literarne študije o romski književnosti, kritiško pa še naprej ostaja brez pravega odmeva.
Na jutrišnjem simpoziju bodo govorili in predstavili Učinek genocida nad Romi v drugi svetovni vojni na ustvarjanju literarnih del romskih in neromskih avtorjev.
