Študentske volitve pred vrati

Študentska populacija pod okriljem Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani), ki je na zadnjih volitvah pred dvema letoma študentsko dirigentsko palico zaupala Samostojni akademski skupini (SAS), bo tako predzadnji teden v oktobru ponovno odločala o sestavi študentske vlade.



Koga bodo študentje volili?

Volitve bodo potekale na vseh 30 fakultetah, ki spadajo pod okrilje ŠOU v Ljubljani, študentski predstavniki, ki bodo kandidirali za poslance in zmagali na posameznih visokošolskih zavodih, pa bodo nastopili mandat poslancev v Študentskem zboru. Slednji bo nato izvolil Predsedstvo s predsednikom na čelu, ki bo predsedoval ŠOU v Ljubljani, posamezni zmagovalci na visokošolskih zavodih pa bodo vodili študentske organizacije le-teh.

Neodvisna študentska mreža

Letošnje študentske volitve bodo torej minile v znamenju boja med SAS in Neodvisno študentsko mrežo – Nisi sam. Slednji na volitvah pod tem imenom nastopajo prvič, gre pa za stare znance študentskega organiziranja, ki so prej delovali v študentskih skupinah Neodvisnih in Stimulus (še prej Modri), letos pa so se združili v eno skupino. Njihov predstavnik željko Milovanovič, predsednika, kot sami pravijo, nimajo in ga ne priznavajo, pojasnjuje: »Neodvisna študentska mreža je nastala z združitvijo poslanskih skupin v Študentskem zboru ŠOU v Ljubljani – Stimulusa in Neodvisnih ter pridružitvijo mnogih študentskih društev in aktivnih posameznikov, ki se ne strinjajo s sedanjim vodenjem ŠOU. Pridevnik neodvisni poudarja neodvisnost študentskega organiziranja od politike na državni ravni, torej od političnih strank, verskih ustanov in raznih lobijev. Študentje bomo močni in se bomo uspešno borili za svoje pravice samo, če bomo res avtonomni in ideološko neobremenjeni. Mreža zato, da poudarimo, da nismo hierarhično organizirani, delujemo na vseh ravneh študentskega organiziranja in smo popolnoma odprti, vedno odprti za nove ideje.«

Samostojna akademska skupina



SAS na drugi strani že vrsto let ostaja združen in kot pišejo na svoji spletni strani njihove člane družijo podobni interesi in predvsem volja, da niso le pasivni opazovalci, temveč aktivni udeleženci pri ustvarjanju študentskega utripa na ljubljanski univerzi ter pri mednarodnem povezovanju s sorodnimi študentskimi organizacijami. Tudi oni poudarjajo, da niso podrejeni interesom političnih strank in oseb, niti nobeni drugi organizaciji in prav to jim, kot še pišejo, omogoča objektiven pogled na študentsko dogajanje. Njihov predsednik, Tomaž Stritar, pa je mnenja, da si njegova skupina tudi v naslednjih dveh letih zasluži vodenje ŠOU v Ljubljani. In zakaj takšno prepričanje? »Ker smo jo zadnja 4 leta vodili zelo dobro, ker se je veliko zgodilo, ker smo ogromno naredili za študente in ne vidim razloga, zakaj je ne bi še naprej vodili tako dobro.« Takšnega mnenja je tudi aktualni predsednik ŠOU v Ljubljani Tomaž černe, ki vodi ljubljansko študentsko organizacijo zadnji dve leti. »Delo v zadnjih dveh letih ocenjujem kot pošteno, resno in odgovorno. Zavzeto smo se lotili uresničevanja idej in se sproti odzivali na aktualne priložnosti ter reševali probleme.«



Priprave na volitve



Študentske skupine se na volitve začnejo pripravljati že skozi poletje, intenzivno delo na terenu, ko se začnejo predvolilne akcije, pa se ponavadi začne s prvim študijskim dnem, ko se študenti spet množično vrnejo v študijske centre. Prvo tovrstno »soočenje« letošnjih kandidatov za študentski prestol je tako bilo moč videti na Kongresnem trgu na prvi študijski dan, kjer so številčno nadvladali oranžni SAS-ovci. Ko smo se sprehodili ob stojnicah Neodvisne študentske mreže in eno od njihovih predstavnic povprašali, kako ocenjuje prevlado oranžne barve, je povedala: »Mi pač nimamo toliko denarja, da bi nas bilo tako veliko.« Ob tem ni odveč vprašanje, če je denar tisti, ki rezultira številčnost predstavnikov določene skupine. Tomaž Stritar pravi, da je njegova ekipa letos ena najboljših, kar jih je v svoji zgodovini imel SAS. »Odlična je, več nas je in zelo smo povezani, tako da je vzdušje fenomenalno, čutiti je timski duh in dela se na polno.« Stritar dodaja, da bodo letos svoje kandidate imeli na 27-ih od 30-ih fakultet, ki spadajo pod okrilje ljubljanske študentske organizacije. Milovanovič, na drugi strani, pravi, da postavljanja kandidatov ne priznavajo oz. ga obsojajo. »To počne mogoče kdo drug, mi ne. Smo pa podprli posameznike in ekipe, ki smo se samoiniciativno odločili, da bi radi stvari na svojih fakultetah spremenili na bolje. Takšne ekipe pa podpiramo na vseh fakultetah Univerze v Ljubljani.« Za razliko od Milovanoviča je bil Stritar pripravljen spregovoriti o pripravah na volitve. »Priprave so v polnem teku, s prvim oktobrom smo začeli, tempo se zdaj samo stopnjuje in gremo s polno paro naprej.« V oktobru bodo izvedli tudi precej odmevno tradicionalno akcijo Obleci me!, ki se je začela s 6. oktobrom na Info točkah ljubljanskih fakultet. V okviru akcije zbirajo denar za Zvezo prijateljev mladine Slovenije, ki bo namenjen projektu Z znanjem do uspeha, udeleženci akcije, ki bodo darovali več kot pet evrov, pa bodo simbolično nagrajeni z majico SAS.



Kaj ponujajo?



Milovanovič je kritičen in pravi, da je v prvi vrsti potrebno študentsko organizacijo narediti spet študentsko. »Potrebno je vrniti romantiko med študente in študentsko organiziranje. Rdeča nit našega programa je osrednje sporočilo študentu – nisi sam.« Izrečenim očitkom s strani Milovanoviča, ki letijo na njegovo delo, predsednik ŠOU v Ljubljani Tomaž černe ostro nasprotuje. »Očitek, ki napeljuje na to, da ŠOU v Ljubljani ni študentska, ostro zavračam. V ŠOU v Ljubljani se namreč zelo dobro zavedamo, da delujemo samo in izključno zaradi študentov, na kar kažejo naše dejavnosti, ki jih izvajamo.« černe našteva rezultate dela. »V zadnjem času smo prenovili, razširili in informacijsko posodobili prodajna mesta bonov za subvencionirano študentsko prehrano, s čimer želimo zmanjšati čakalne vrste in preprečevati zlorabe na tem področju. Začeli smo izdajati študentom namenjeno brezplačno revijo Element, prav tako jih o vseh svojih in drugih dejavnostih redno tedensko obveščamo v elektronskem ŠOU Informatorju. Da bi se pobliže spoznali z bolonjsko reformo, smo organizirali okrogle mize, posvete in delavnice na to temo, izdali priročnik in postavili spletno stran www.bolonja.si. Pripravili smo Študentski kažipot, kjer so zbrane vse informacije, povezane s pravicami študentov. Tujim študentom, ki pridejo na študij v Ljubljano, pa pomagamo v okviru Recepcije za tuje študente, ki je ena od najbolje organiziranih v Evropi. Eden od najboljših projektov ŠOU v Ljubljani je zagotovo Študentska svetovalnica, kjer študentom pomagamo s pravnimi in socialnimi nasveti ter jim svetujemo v zvezi s študijem v tujini in študentskimi družinami. Socialno ogroženim študentom tudi letos pomagamo v okviru Fundacije Študentski tolar, kjer smo uspeli zbrati več kot 100.000 evrov sredstev. Da bi bili študenti še bolj informirani, smo z novim študijskim letom uvedli tudi brezplačno telefonsko številko 080 98 67, ki je v času uradnih ur polno zasedena. Da je ŠOU v Ljubljani resnično študentska organizacija, konec koncev potrjuje tudi certifikat kakovosti ISO 9001:2000, ki smo ga letos poleti pridobili za obvladovanje procesov, ki študentom zagotavljajo pravice na področjih sociale, zdravstva, mednarodnega sodelovanja, študijske problematike in obštudijskih dejavnosti ter stalnih dejavnosti študentske prehrane in študentskega svetovanja.« Predsednik ljubljanske študentske organizacije še dodaja, da ob vsem tem ne gre pozabiti še na mnoge druge projekte, ki jih organizirajo za študente: Študentska arena, ŠOU fest, ROCKIZZIV, Študentska borza, talentiran.si, tematski meseci, kot so Mesec marec - Mesec kulture, Mesec april - Mesec sociale in zdravstva, Spoznaj svojo deželo, ŠOU spoznava EU, foto natečaji, O2 za vsakega, Osveščen, ne zadet ter več kot 1300 raznovrstnih projektov na fakultetah. »Celostno smo uredili strategijo ŠOU v Ljubljani na področju zastopanja pravic študentov na področju sociale in zdravstva, ves čas pa se zavzemamo za pravice študentov z aktivnim sodelovanjem pri oblikovanju zakonodaje na področjih študentske subvencionirane prehrane, štipendiranja, bivanja ter visokega šolstva,« černe zaključi dolgo naštevanje opravljenega dela. Stritar, predsednik SAS, iz vrst katerih prihaja tudi černe, pravi, da so ključni poudarki njihovega programa predvsem resno, pošteno in odgovorno delo za študente. »Naredili bomo vse, da nam država ne bo odvzela pravic, oziroma trudili se bomo za izboljšanje pravic, ki jih imamo, zagovarjali bomo študentske interese, skrbeli za to, da bo na fakultetah živo dogajanje in vodili ŠOU v Ljubljani še naprej v pravi smeri.«



Financiranje kampanje



»Volilna kampanja je v primerjavi s konkurenco skromnejša, kar se tiče daril, se pa osredotočamo bolj na vsebino in program. Študente obveščamo o samem smislu volitev, naših idejah in viziji o študentskem organiziranju v prihodnje, nikakor pa ne računamo na to, da bomo glasove dobivali na podlagi daril, saj jih ne želimo kupovati,« vire financiranja kampanje svoje študentske skupine opisuje Milovanovič. Doda: »Vsekakor pa imamo tudi določene stroške, ki jih v večji meri pokrivamo s samoprispevkom kandidatk, kandidatov, ostalih članov skupine in nekaterimi prijatelji, ki nam določene usluge nudijo brezplačno.« SAS-ovci po besedah Stritarja največji delež financ dobijo iz naslova poslanskega kluba. ŠOU v Ljubljani namreč vsaki poslanski skupini namenja določena sredstva na vsakega poslanca. »To je prvi in največji vir, potem je nekaj sponzorskih sredstev, nekaj pa je donacij SAS-ovcev, ki so včasih bili v SAS-u, pa zdaj pomagajo mlajšim generacijam,« še dodaja predsednik oranžnih.



Napovedi



Volitve bo tudi tokrat nadzirala Volilna komisija ŠOU v Ljubljani, ki bo razglasila zmagovalce volitev. In kakšne so volilne napovedi predstavnikov obeh skupin? »Verjamemo, da so tudi študentje naveličani monotonosti trenutne študentske organizacije in si želijo svežine in pozitivnih sprememb, za katere smo pripravljeni prevzeti odgovornost,« meni Milovanovič, ki, čeprav zastopa Neodvisno študentsko mrežo, z izrečenimi besedami precej spominja na Boruta Pahorja, ki je v predvolilnem času napovedoval, da so pripravljeni sprejeti odgovornost za spremembe. Samozavesti ne manjka niti Stritarju, ki je prepričan v zmago svoje ekipe. »Možnosti za zmago so po mojem realnem prepričanju zelo velike.« Obenem svojim tekmecem v poštenem duhu sporoča: »Nasprotni ekipi sporočam, naj se potrudijo, naj dajo vse od sebe in naj zmaga (naj)boljši.« Še vedno aktualni predsednik ŠOU v Ljubljani Tomaž černe pa pravi, da pričakuje pošteno volilno kampanjo, kjer bodo prevladovale ideje in načrti za prihodnost. Na koncu doda, da si želi zmago najboljših kandidatov. »Upam, da se bo uspešno delovanje Samostojne akademske skupine (SAS) v okviru ŠOU v Ljubljani lahko nadaljevalo.«

 

članek je bil objavljen v REVIJI ELEMENT.