Ste že slišali koga govoriti v medslovanščini? Gre za umetno ustvarjen jezik, ki je namenjen medsebojnemu sporazumevanju in prijateljstvu pripadnikov različnih slovanskih narodov.
Klingonščina, stara vilinščina, Dothraki – svet pozna ogromno umetnih jezikov, s katerimi se sporazumevajo liki v filmih in televizijskih serijah.
Najbolj znan jezik, ustvarjen z namenom sporazumevanja med resničnimi ljudmi, je zagotovo esperanto.
Narašča pa tudi število govorcev medslovanščine – mostu med slovanskimi jeziki. Njegov ustvarjalec pravi, da bi ga lahko uporabljali govorci slovanskega jezika od Sibirije do Slovenije.
Za razliko od drugih umetnih jezikov, ki se jih je treba v celoti priučiti, je medslovanščina razumljiva za večino govorcev kateregakoli slovanskega jezika.
Esperanto najbolj pogosto govorjen mednarodni umetni jezik
Najbolj znan izmišljen jezik je zagotovo esperanto, ki ga je leta 1889 izumil Ludvik Lazar Zamenhof z namenom spodbujanja miru in mednarodnega razumevanja.
Esperanto temelji na podlagi besedišča indoevropskih jezikov, predvsem izhaja iz romanskih jezikov. Sestavljen je tako, da bi se ga bilo čim bolj preprosto naučiti.
Od leta 2012 je esperanto del Google prevajalnika, kot materni jezik naj bi ga govorilo okoli tisoč ljudi. Skupno naj bi esperanto govorilo med ena in dva milijona ljudi.
Medslovanščina – jezik, ki ga z lahkoto razumemo vsi Slovani
Meslovanščina si prizadeva poenostaviti in olajšati komunikacijo med govorci slovanskih jezikov. Ustvarjalci jezika so izhajali iz ugotovitve, da so si slovanski jeziki med seboj dovolj podobni, da je znanje enega slovanskega jezika običajno dovolj, da približno razume besedilo v kateremkoli drugem slovanskem jeziku.
Jezik sta zasnovala češki profesor računalništva Vojtech Merunka in nizozemski jezikoslovec Jan van Steenbergen. Slovnica temelji na starocerkvenoslovanščini, jeziku, ki sta ga oblikovala misijonarja Ciril in Metod v 9. stoletju, besednjak pa na sedanjih slovanskih jezikih.
Kot pravita Merunka in Steenberger pri medslovanščini ne gre za nekakšno različico ruščine ali slovenščine, ampak preplet lastnosti vseh slovanskih jezikov. Za zapisovanje medslovanščine se uporablja tako latinica kot cirilica.
Kako izgleda besedilo, napisano v medslovanščini?
»Medžuslovjansky jest jezyk, ktory Slovjani raznyh narodnostij koristajut, da by komunikovali jedin s drugym. To jest možno, ibo slovjanske jezyky sut shodna i srodna grupa. Znanje jednogo jezyka obyčno jest dostatočno, da by imělo se priblizno razuměnje o čem jest tekst na kojem-nebud drugom slovjanskom jezyku,« se glasi zapis na spletni strani Medžuslovjansky jezyk.
Ste razumeli zgornje besedilo?
To se prevedeno v slovenčnino glasi: »Medslovanščina je jezik, ki ga Slovani različnih narodnosti uporabljajo za medsebojno komunikacijo. To je mogoče, ker so slovanski jeziki podobna in sorodna skupina. Poznavanje enega jezika običajno zadošča za približno razumevanje besedila v katerem koli drugem slovanskem jeziku.«
Pri slovanskih turistih medslovanščino postavili na test
Leta 2012 je bila medslovanščina preizkušena v resnični komunikaciji. V hotelu Oasis na izraelski obali Mrtvega morja so gostom iz več različnih slovanskih držav dali zloženke z informacijami, zapisanimi v medslovanščini.
Zloženka je vsebovala informacije o času prijave in odjave, delovnem času restavracij in barov ter kako se povezati z WiFi-jem.
Gostom, ki so bili večinoma iz Poljske, Češke, Slovaške in Rusije, se je zloženka zdela koristna in niso imeli večjih težav pri njenem razumevanju.
Medslovanščina zaživela na velikem platnu
Leta 2019 je bila medslovanščina uporabljena v filmu Poslikana ptica češkega režiserja Vaclava Marhoula. Film je posnel po knjižni predlogi iz leta 1965 in govori o dečku, ki je med drugo svetovno vojno izpostavljen okrutnosti prebivalcev v neimenovani vzhodnoevropski državi.
Film, ki je bil prikazan na beneškem festivalu, številni gledalci so zaradi okrutnosti filma dvorano zapustili kar med predvajanjem.
Avtor romana Jerzy Kosinski v knjigi ni nikoli omenil, v kateri vzhodnoevropski državi se zgodba odvija. Enako je želel doseči tudi režiser.
Otrokove izkušnje so namreč opisane kot tako grozljive, da se je Marhoul želel izogniti poimenovanju države, kjer se dogodki dogajajo, da bi se izognil stigmatizaciji in točno določen narod nehote označil za okrutneže.
»Nisem želel, da bi prebivalci te vasi govorili ukrajinsko ali poljsko ali rusko. Ti ljudje v filmu so zares slabi in nikakor nisem želel s tem povezati katerega od narodov,« je pojasnil Marhoul. Režiser je nato 'pogooglal' slovanski esperanto in presenečen ugotovil, da res obstaja.
Tako se je seznanil z medslovanščino in posnel film v tem jeziku.
Leta 2020 naj bi jezik tekoče govorilo okoli 7000 govorcev. Na spletu je vse več virov, ki lahko vsem, ki jih zanima, pomagajo pri učenju jezika, med drugim je na voljo tudi slovar.
