Mnenje dijakov zapostavljeno
Po objavi dokumenta Izhodišča prenove gimnazij, ki ga je pripravila komisija Ministrstva za šolstvo in šport, se je nanj odzvala t. i. skupina strokovnjakov s področja naravoslovja. Skupina šestih predavateljev različnih fakultet Univerze v Mariboru je poleg neustreznosti sestave dokumenta ostro protestirala predvsem proti po njihovem mnenju sistematičnemu krčenju naravoslovnih predmetov. Po mnenju skupine naravoslovcev se to dogaja že ob vsaki šolski reformi, višek pa naj bi to zmanjševanje doseglo s predlogom prenove gimnazije. Za konec je skupina naravoslovcev še zahtevala, da gimnazijski program dijakom omogoči ustrezno splošno izobrazbo s področja naravoslovja in da se pri prenovi gimnazije upoštevajo slovenski in evropski razvojni cilji.
Po konkretnejših in bolj izdelanih predlogih so se strasti stroke nekoliko umirile. Minister za šolstvo in šport Milan Zver je ravnateljem srednjih šol konec novembra preteklega leta na srečanju v Portorožu zatrdil, da spremembe v gimnazijah ne bodo radikalne. Povedal je še, da se stroka, zlasti naravoslovci, kakor domneva, ne bo razburjala. Snovalci prenove se sklicujejo predvsem na več svobode posameznih gimnazij pri oblikovanju predmetnika. Tako naj bi posamezne zainteresirane gimnazije ponujale celo več naravoslovnih vsebin kot jih lahko v obstoječem programu gimnazije. Kakor smo že poročali, naj bi bil predmetnik gimnazij namreč v bodoče sestavljen iz skupnega dela programa, izbirnega dela programa ter dela programa, ki ga ponudi šola.
Sprejemni izpiti niso nujni
Po končani prenovi gimnazijskega predmetnika pa se bo po napovedih šolskega ministrstva zgodila tudi prenova mature, ki pa bolj kot ne »visi v zraku«, saj je jasnega bolj malo. Direktor Direktorata za srednje in višje šole ter za izobraževanje odraslih, Janez Mežan, je konec lanskega leta povedal, da je komisija za prenovo mature praktično šele začela s svojim delom. »Zato lahko o prenovi govorim le v svojem imenu. Spremeniti bi bilo treba predvsem to, da bi postala normalen zaključek srednješolskega izobraževanja. Matura naj preverja temeljna srednješolska znanja, utemeljena z gimnazijskim programom, če gre seveda za splošno maturo. Matura naj bo le pogoj za prehod na univerzo, tej pa naj se ob omejitvi vpisa prepusti izbira kandidatov. Gotovo je, da del eksternosti pri maturi mora ostati, vprašanje je le, ali v takem razmerju, kot je zdaj,« je povedal prvi mož direktorata. Mežan je še povedal, da ni nujno, da gre pri spremembi mature tudi za uvedbo sprejemnih izpitov. »Le univerza naj pove, kakšne dodatne pogoje mora izpolnjevati kandidat, kadar ima omejitev vpisa.«
Mnenje dijakov vredno bore malo
Nekaj svojih predlogov k spremembi mature je predstavil svet praktikov, ki deluje znotraj Direktorata za srednje šole. Svet praktikov je posvetovalno telo, ki naj bi delovalo kot stik med pristojnim direktoratom in dejanskim dogajanjem na terenu. V njem pa sedijo učitelji, starši in ravnatelji. Tako kot pri prenovi gimnazijskega programa bodo tudi bržkone pri prenovi mature odzivi dijakov postavljeni na stranski tir. Prav mnenja dijakov bi morala biti ob strokovnih ena ključnih pri oblikovanju tako velikih sprememb. Navsezadnje bodo dijaki tisti, ki bodo spremembe najbolj čutili.
Da pa mnenje dijakov velja bolj malo, potrjuje tudi sprememba Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja novembra lani. Za dijake je najbolj sporna sprememba 46. člena, ki po mnenju ministrstva prinaša bolj uravnoteženo sestavo svetov zavodov. Dijaki so bili do sedaj zastopani z dvema članoma v 11-članskem svetu šole, po novem je ta 9-članski in brez dijakov.
Podpredsednik DOš, Rok Hodej, je ob tem povedal: »Ker dijaki najbolje vemo, kaj se na naših šolah dogaja, in ker smo najpomembnejši segment naših šol, se nam zdi popolnoma nerazumljivo, zakaj bi nas kdo hotel utišati in nam preprečiti demokratično izražanje stališč. Utemeljitev, da bodo dijaki po novem lahko izražali mnenje k odločitvam, ki jih sprejema svet, je sprenevedanje. Tako ali tako lahko v vsaki demokratični družbi ljudje podajajo mnenja. V večini demokratičnih družb pa lahko odločajo vsi, ki so v vpleteni v proces, ki se jih direktno tiče. Pri nas po novem predlogu pač ne. Pa čeprav smo ravno dijaki najbolj odvisni od teh odločitev. Svet šole je kot institucija do sedaj deloval dobro, saj je zastopal interese vseh vpletenih v šolski sistem. četudi bi potreboval spremembe v svoji sestavi, bi te morale biti skrbno premišljene. Te vsekakor niso, saj niso bili upoštevani ne naši ne predlogi Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Spremembe nas degradirajo na raven osnovnih uporabnikov storitev brez pravice soodločanja. To je velik korak nazaj, ki ga dijaki preprosto ne moremo razumeti in sprejeti.«
Sorodni članki: Prevetritev gimnazij
