Izračun iz leta 2012 kaže, da ima Slovenija 200 krat manj vetrne energije na prebivalca od povprečja EU
Zanesljiva, trajnostna in konkurenčna energija je glavna strategija večine držav po svetu. K uresničevanju ciljev zelene energije nas zavezujejo članstvo EU in okoljska določila, ki bodo letos zopet polnila medijski prostor, saj je pred vrati svetovni podnebni vrh v Parizu. V Sloveniji imamo številne potenciale za izkoriščanje obnobljivih virov energije (OVE), vendar pa podatki dokazujejo, da še vedno zaostajamo daleč za evropskim povprečjem.
Nemčija 20 novih vetrnih polj, Slovenci še vedno sprejemamo odločitve
Nemška državna podpora približno 30 milijard evrov vredni naložbi v vetrne elektrarne, je po poročanju agencije AFP, v torek dobila zeleno luč Evropske komisije. V Severnem morju nameravajo Nemci zgraditi 17, na Baltskem morju pa tri vetrna polja. Načrti niso v nasprotju s pravili o državnih pomočeh, še več, načrti podpirajo evropske okoljske in energetske cilje, ugotavljajo v komisiji.
Nemčija bo do leta 2022 postala država brez jedrske energije
K povečanju OVE v Evropi je vsekakor pripomogla jedrska katastrofa v Fukošimi. K temu se je zavezala tudi Nemčija, ki bo do leta 2022 postala država brez jedrske elektrarne. "Nemci so lani zgradili kar za 4,7 gigavatov (GW) moči novih vetrnih elektrarn – to je približno toliko kot pet velikih konvencionalnih termoelektrarn," pojasnjuje Christoph Podewils iz neodvisnega neprofitnega možganskega trusta Agora Energiewende iz Berlina.
Obetavni načrti za Slovenijo, trenutno samo še dve vetrnici
Nacionalni energetski program (NEP) 2030 v Sloveniji napoveduje 14 območij po vsej državi, ki so namenjena gradnji vetrnih elektrarn. Strateški program predvideva, da bo do leta 2030 v Sloveniji zgrajenih za 295 megavatov (MW) vetrnih elektrarn. To pomeni 347 vetrnic kakršne so bile načrtovane na Volovji rebri oz. 147 vetrnic kakršno so leta 2010 začeli graditi pri Dolenji vasi.
Vetrnice na Goričkem?
V Pomurju obstajajo zelo majhne možnosti za postavitev vetrnih elektrarn. Vetrne elektrarne začnejo obratovati pri hitrosti 5 m/s, po meritvah v Murski Soboti (med 3.10.2005 in 2.10.2006) pa so rezultati pokazali povprečno hitrost vetra 0,8 m/s. Iz meritev je razvidno, da v Pomurju ni potenciala za razvoj vetrne energije. Edina možnost postavitve vetrne elektrarne naj bi bila na Goričkem, zaradi večje hitrosti in gostote vetra.
Je vetrna elektrarna “zelen”, učinkovit, zanesljiv in poceni vir električne energije?
V Sloveniji se glede gradnje vetrnih elektrarn izpostavljajo številna deljena mnenja. Okoljevarstveniki ostro nasprotujejo gradnji, in sicer zagovarjajo, da so vetrne elektrarne prostorsko najpotratnejši vir, saj zahtevajo na enoto proizvedene energije daleč največ prostora. Zato njihovo umeščanje na območja ohranjene narave ne prispeva k reševanju obstoječih okoljskih problemov, pač pa ustvarja nove.
Prehitele so nas vse sosednje države
Po podatkih iz leta 2014 je Nemčija s pomočjo vetra proizvedla 50.670 teravatnih ur (TWh) električne energije, Španija 47.560 TWh, Velika Britanija 19.584 TWh. V Sloveniji smo za primerjavo, istega leta pridelali električno energijo s pomočjo vetra v vrednosti 0.001 TWh. Prehiteli so nas celo sosedje Hrvati (0.328 TWh), Madžari (0.768 TWh) in Italijani, ki so na evropski lestvici na petem mestu po proizvodnji električne energije s pomočjo vetra.
Kdaj bomo v Sloveniji začeli razmišljati zeleno in bomo sposobni najti pravo ravnovesje med ohranjanjem narave in izkoriščanja le te, pa je seveda vprašanje časa.
