Knjiga Val Mortona Rhuea (pri nas jo je izdala in založila Gimnazija Franca Miklošiča), ki temelji na resničnem poskusu ameriškega srednješolskega profesorja dokazati dijakom, da nacizem lahko nastane v vsakem okolju, je absurdni primer resničnosti, ki se lahko v Sloveniji (seveda v drugačnem političnem modelu) zgodi in dogaja že nekaj desetletij. In še se bo. Dokler se miselnost slovenskih politikov evropskega kova ne bo spremenila. V Valu je mogoče vse le s pravilno izbiro metode dela z ljudmi.
Zdaj, ko je jasno, da je Slovenska demokratska stranka (SDS) zaradi svetovne finančne krize volilni poraz doživela ob pravem trenutku, hkrati (ponovno) postajajo jasni obrisi stranke, ki je svoj ponos prelahko prodajala na grajenju politike zarot. V novi številki strankarskega glasila SDS Nova pot bi v nagovoru Janeza Janše ob novem letu pričakovali vse prej drugega kot 10 točk o političnih nasprotnikih, v katerih 2 meseca potem ko je nova oblast prevzela vladno krmilo, Janša razpreda o močnem vplivu levice v vseh porah slovenske družbe. Je Janša prespal zadnja 4 leta? Vprašanj je še več: ima desnica za to na razpolago dovolj kadra, je slovenska (postsocialistična) družba pripravljena na pluralnost javne besede, načina razmišljanja, delovanja v organizacijah in drugih porah družbe?
čeprav bi večini od zapisanih stavkov v desetih Janševih točkah lahko pritrdili, se hkrati zaskrbljujoče lahko vprašamo, če je zaokrožena politična slika Slovenije ponovno absolutno koncentrirana oblast, ki nas počasi vrača v čase pred letom 1990, kot piše Janša. Prelet funkcij v državi temu res pritrdi. Mar se je zdaj Janša, da bi to enoumje postopoma razbil, ponovno odločil preleviti v položaj žrtve in izkoristiti slovensko darežljivost, ki se vedno znova tako rada prikloni ubožcem? Vzemimo primer predzadnjega poglavja iz knjige Kult žrtve dr. Dragana Petrovca o statusu žrtve v literaturi, kjer dr. Petrovec obravnava dela D. H. Lawrencea, Cankarja, Plečnika in pisma Emilije Fonove, pri katerih status žrtve dobi nekoliko drugačen pomen. če je medijski linč usmerjen proti storilcem in se postavi na stran žrtve, je status žrtve v literarnih delih povezan z medosebnimi odnosi, ki se seveda dotaknejo tudi bralca. Posebej zanimivo je te odnose gledati v luči današnjega stanja. Družba, ki se je v primerjavi z družbo iz omenjenih del izrazito spremenila, na ravni medosebnih odnosov še naprej kali tako storilce kot žrtve, ki postajajo, kot pravi dr. Petrovec, nezdravi. Preslikava razmer v medosebnih odnosih v povsem drugačnih družbenih sistemih je sicer na prvi pogled neprimerna, vendar se ob intenzivnejšem premisleku današnja, postranzicijska slovenska družba, še vedno lahko najde v primežu med položajem žrtve in storilca. žrtev ni več le ranjeni subjekt, ki si zasluži zasluženo empatijo, ampak to, če bralec preseže nekaj stopenj moralnega razvoja, postane tudi storilec. In kakšna je pri tem vloga bralca? če se v začetku apriori postavi na stran žrtve in se z njo tudi identificira, lahko za njega sklepamo, da je žrtev, avtor pa kot pojasnjevalec pomena žrtve in statusa storilca stopnjo visokega moralnega razvoja vidno presega, bralec skozi pisanje avtorja postane del tehtnega premisleka o svojem položaju. Je še vedno žrtev ali pa si to želi zgolj zaradi tega, da bo zadoščeno pravici, za katero je prej menil, da je pravšnja zadostitev? Preslikava na politično situacijo pri tem ni in ne sme biti spregledana. Je Janša uvidel, da se (tudi) v Sloveniji splača biti žrtev in se hkrati pretkano vrača v leto 1517, ko je Martin Luther na vrata Grajske cerkve v Wittenbergu zabil 95 tez ali stavkov, ki so bili prvotno mišljeni kot snov za razpravo, kasneje pa osnova za nastanek Evangeličanske cerkve ter reformacijo. Kljub temu, da domet strankarskega glasila ne zajema širše publike, lahko nakazuje smernice bodočega ravnanja največje opozicijske stranke, ki bi znala v statusu žrtve užiti sadove pomilovanja volilnega telesa, s tem pa ponovno vrnitev na prestol. Tja, kjer je že bila. In tja, kamor si je ponovno želi njihov vodja s ključno politično napako. Paranojo.
In veste, kaj dijaki v knjigi Val spoznajo na koncu? Da so bili zapeljani.
