Selekcijsko vlogo naj bi prevzeli sprejemni izpiti
Ministrstvo za šolstvo in šport je s projektom prenove gimnazijskega programa pričelo februarja tega leta, ko je t. i. Komisija za pripravo koncepta nadaljnjega razvoja gimnazijskega programa in umeščenosti splošne izobrazbe v srednješolske programe objavila dokument Izhodišča prenove gimnazijskega programa.
Minister Zver je pred mescem dni med projekte za prihodnost uvrstil dokončanje prenove poklicnih in strokovnih programov, ki naj bi se končalo do septembra 2008. Ob tem pa je poudaril tudi prenovo gimnazij. Po mnenju ministrstva bi bilo treba maturo razbremeniti selekcijske vloge in vloge preverjanja znanja, prehod v terciarno izobraževanje pa prilagoditi evropski praksi. To bi pomenilo tudi uvedbo sprejemnih izpitov na fakultetah. Ministrstvo pa priznava, da o tej tematiki z univerzami še ni spregovorilo, zato je govoriti o obliki sprejemnih izpitov na fakultetah še bržkone preuranjeno.
Komisija za prenovo mature, ki jo vodi prof. dr. Bojan Borstner, je že začela svoje delo. Po mnenju ministrstva je matura prevzela preveč selekcijsko vlogo, minister Zver pa je dodal, da je sama sebi namen. Ministrstvo si želi, da se zasnova pripravi do konca letošnjega šolskega leta in da se nova matura vpelje v šolskem letu 2008/09, tako da je za zdaj prezgodaj ugibati, v katero smer se bo matura spremenila.
Po Evropi
Najnovejši vir informacij, dokument Key data on education in Europe 2005, pravi, da poznajo splošnoizobraževalne šole pod imenom "gimnazija" - tako kot mi - še čehi in Slovaki, Danci, Nemci, Estonci, Ciprčani, Latvijci, Litvanci, Madžari, Avstrijci, Poljaki, Finci, švedi, prebivalci Liechtensteina, Bolgari in Romuni. Drugo pogosto ime za splošne srednje šole je na primer licej (Grčija, Francija, Italija, Luksemburg, Romunija). Združeno kraljestvo in Irska pa organizirata za mladino v tem starostnem obdobju sekundarne splošne šole kot naravno nadaljevanje nižje stopnje sekundarne splošne šole, ki se začne že pri enajstem oz. dvanajstem letu starosti.
Osnovni cilj gimnazijskega programa je priprava dijakov na študij. V splošnoizobraževalne srednje šole se vpiše v povprečju 40 odstotkov srednješolske populacije. "Odlični" izobraževalni sistemi naj bi imeli večji delež generacije v splošnem izobraževanju. Kot pravi dokument šolsko ministrstvo, analize kažejo, da v vseh državah povečujejo izbirnost in poskušajo prilagajati metode in oblike individualnim potrebam dijakov. Ob koncu splošne srednje šole imajo neke vrste maturo ali deloma oz. v celoti zunanje preverjanje znanja, pomembno za določitev uspeha dijaka, v več kot polovici evropskih držav.
Pri nas
Gimnazijski program je v Sloveniji najsplošnejši srednješolski vzgojno-izobraževalni program, ki pripravlja dijake za nadaljnji študij. Poleg splošnega gimnazijskega programa obstoječa zakonodaja vzpostavlja še t. i. strokovne gimnazije, in sicer: tehniške, umetniške in ekonomske. Program v teh gimnazijah ohranja strukturo predmetnika, značilnega za vse gimnazijske programe, vendar je obseg nerazporejenih ur manjši kot v splošni gimnaziji. V okviru gimnazijskega programa obstaja še klasična gimnazija.
Kot nekatere ključne probleme gimnazijskega programa omenjena komisija navaja togo organizacijo programa, preveč unificiran predmetnik, prevelik normativizem, tog disciplinarni pristop, neustrezno kakovost znanja, neustrezne pogoje za razvijanje sodobnih metod in oblik dela, zastarel opis učiteljevega dela, podcenjenost programa, nejasno opredeljeno poslanstvo programa, neučinkovitost doseganja ciljev gimnazije, ki se kaže v velikem osipu študentov na visokošolski ravni, uporaba mature v funkciji selekcijskega mehanizma in premajhna odgovornost dijakov za učenje.
Kot dodaten pomemben razlog pa komisija opozarja na spremembe v osnovni šoli ter spremembe v visokošolskem študiju, kar vpliva na nujnost spreminjanja tudi gimnazijskega programa.
Kako prenoviti?
Izvajanje gimnazijskega programa mora po mnenju avtorjev dokumenta upoštevati različnost pogojev in možnosti, v katerih delujejo šole. šoli mora biti dana možnost inovacijskega dela, vpeljevanja inovacijskih projektov ter povezovanja z razvojno-raziskovalnimi institucijami, s socialnimi partnerji (podjetji) ter širšim okoljem. Pri uresničevanju ciljev programa pa morajo učitelji in dijaki delovati po načelu odprte, korektne komunikacije in hkrati skupne zavezanosti in soodgovornosti za uresničevanje ciljev programa.
Po mnenju komisije ciljev gimnazijskega programa ob programu, ki je enak za vse dijake, hkrati pa je tudi zaradi povečanega vpisa v gimnazijski program ta populacija vse bolj različna, ni mogoče več uresničevati. Prav zato je treba razviti oblike izbirnosti na različnih ravneh: izbirnost na ravni programa in v okviru predmetov. Posebno skrb pa naj bi prenovljen gimnazijski program namenil tudi nadarjenim dijakom.
Komisija se zaveda, da je treba za prenovo gimnazijskega programa zagotoviti kar nekaj ostalih dejavnosti. Tako bi bilo potrebno zagotoviti ustrezno izobraževanje učiteljev in njihovo delo tudi drugače ovrednotiti. Nujno pa bi bilo potrebno spremeniti tudi sistem financiranja programa, tako da bo zagotovljena vsaj občasna možnost timskega dela, torej delo dveh učiteljev hkrati v razredu.
Predlagan gimnazijski program je sestavljen iz skupnega dela programa, izbirnega dela programa ter dela programa, ki ga ponudi šola. V izbirnem delu naj bi imel dijak največ štiri predmete, ki bi naj imel minimalno dve in maksimalno štiri ure na teden. Dijak pa bi moral praviloma izbrati iz vsakega sklopa (naravoslovni, družboslovni …) najmanj en predmet. šola pa naj bi ponudila tretji del, ki naj bi bil sestavljen iz projektnega in socialnega dela, strokovnih predmetov v naboru šole in medpredmetnega projektnega tedna.
