Literarni večer: Samo pridi domov

Andrej E. Skubic je študiral slovenistiko in anglistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Doktoriral je leta 2003 z nalogo Sociolekti v jezikovni stvarnosti in literarnem delu. Skubic je prevedel romana Flanna O'Briena Tretji policaj in Pri Dveh Ptičih Na Vodi, romane Irvina Welsha Trainspotting, Porno in Posteljne skrivnosti kuharskih mojstrov, roman Jamesa Kelmana Kako pozno, pozno je bilo ter izbor njegove kratke proze z naslovom Preživetje preživetje, Čitanko Getrude Stein (izbor njenih besedil), roman Soldatko Kena Saro-Wiwe. Kot prevajalec pa je sodeloval pri antologiji sodobne škotske kratke proze Glas, ki jo je tudi uredil, pri izboru poezije in kratke proze Jamesa Joyca (2002) ter pri izbranih delih Samuela Becketta, ki so začela izhajati leta 2004. Prevedel in uredil je tudi izbor kratkih zgodb Borivoja Radakovića Vse ob pravem času.

Za prvi roman Grenki med (DZS 1999) je leta 2000 dobil Delovo nagrado kresnik in istega leta dobil nagrado za najboljši prvenec. Drugi roman, Fužinski bluz (2001), mu je prinesel ponovno nominacijo za kresnika leta 2001, jeseni 2005 pa je doživel uprizoritev v SNG Drama.

V romanu Samo pridi domov se Andrej E. Skubic loteva zelo aktualne teme, ki pa v slovenski literaturi še ni bila deležna ustrezne obravnave: političnega tajkunstva in korupcije. Čeprav v vrtincu dogodkov, ki se hkrati berejo kot kriminalka in drama, nenehno srečujemo mesta, ki so nam iz javnega življenja še kako znana, to ni roman na ključ; prav tako se ne spogleduje s političnim aktualizmom.

Leon Berden izgubi prestižno službo v odvetniški pisarni, ker na tiskovni konferenci razkrije poslovne nečednosti svoje stranke. Toda čeprav v očeh javnosti zaradi tega postane junak, samostojna pisarna, ki jo odpre, bolj ali manj sameva. Napetost se pojavi tudi v družini, saj zaradi njegovega padca večino družinskih financ prevzame žena, ki sprejme mesto državne sekretarke, medtem ko njemu vloga varuške njune hčerke ne diši preveč. Da postanejo stvari še kočljivejše, se zaplete v razmerje z nekdanjo sošolko, danes novinarko, ki jo, kot se zdi, zanima predvsem pravo ozadje njegove nerazumne izdaje strankinega zaupanja. Ozadje pa se seveda razkrije šele na koncu, ko Leon zgrmi v jamo, ki si jo je izkopal sam …

Roman je analiza stanja družbene in politične morale, a brez moraliziranja; moško-ženskih odnosov v ultrakapitalistični družbi, a brez seksizma; in večnih tem, kot so skušnjava, človeška bližina, družbeni uspeh in padec. Roman, ki nastavlja ogledalo, kakršnega je slovenska družba še kako potrebna.

Pogovor z avtorjem bo vodila Tanja Pirš.