Premoženje podjetja v stečaju gre na dražbo, za četrtinski delež opreme želijo najmanj 94.750 evrov

Stečajna upraviteljica družbe Geoenergo je objavila vabilo k javni dražbi dela premoženja nekdanje nosilke rudarske pravice za pridobivanje ogljikovodikov na območju Petišovcev.

Na dražbi bodo prodajali 25-odstotni delež Geoenerga na različni opremi in infrastrukturi, povezani s pridobivanjem ter obdelavo zemeljskega plina.

Izklicna cena znaša 94.750 evrov, javna dražba pa bo 25. avgusta, ob 10. uri, v prostorih stečajne upraviteljice na Dunajski cesti 33 v Ljubljani.

Naprodaj kompresor, črpalke in cevovodi

Med premoženjem, ki bo iskalo novega lastnika, so kompresor JPN 1250/500 s frekvenčnim regulatorjem, dva jeklena delovna odra ter dve Bruinovi črpalki.

Naprodaj so tudi hladilniški sušilec zraka, mobilna naprava za doziranje metanola, separatorja ter različne cevovodne povezave.

Seznam vključuje še sprejemno-oddajno čistilno napravo, električni priključek vrtine Pg-11A in infrastrukturo na lokaciji merilno-regulacijske postaje.

Geoenergo ima na vsem navedenem premoženju 25-odstotni delež.

Prvi konkretnejši koraki pri prodaji premoženja

Okrožno sodišče v Murski Soboti je sklep o prvi prodaji tega dela premoženja sprejelo junija.

Že takrat je bilo določeno, da se bo četrtinski delež na premičnem premoženju prodajal na javni dražbi z zviševanjem izklicne cene. Zdaj so znani tudi natančen datum, kraj in pogoji dražbe.

Geoenergo, ki je bil v polovični lasti Nafte Lendava in polovični lasti Petrola, je v stečaju od januarja 2024.

Kot razloga za začetek stečaja so takrat navedli upad načrpanih količin zemeljskega plina in visoke ocenjene stroške sanacije pridobivalnega polja.

Po stečaju odprta vprašanja o vrtinah

Stečaj družbe je odprl tudi vprašanje nadaljnjega upravljanja in zagotavljanja varnosti vrtin na območju Petišovcev.

Ker se iz vrtin pridobivajo zemeljski plin, nafta in kondenzat, proizvodnega procesa ni mogoče preprosto opustiti brez ustreznih tehničnih ukrepov.

Po začetku stečaja so se zato vrstila opozorila glede odgovornosti za nadzor vrtin, vzdrževanje nizkih tlakov in morebitno sanacijo območja.

Rudarska inšpekcija je pozneje odredila prenehanje izkoriščanja plina in nafte. Zaradi načina ustavitve proizvodnje so se v javnosti pojavila tudi opozorila glede možnosti dviga tlakov, uhajanja plina in požara, če vrtine ne bi bile ustrezno nadzorovane.

Slovenija uspešna v večstomilijonski arbitraži

Dogajanje v Petišovcih je bilo povezano tudi z arbitražnim sporom, ki sta ga proti Sloveniji sprožila Ascent Resources in Ascent Slovenia.

Vlagatelja sta Sloveniji očitala kršitve pogodbe o energetski listini zaradi ukrepov, povezanih s pridobivanjem plina. Prvotno sta zahtevala 656,5 milijona evrov odškodnine, pozneje pa je zahtevek znašal 598,7 milijona evrov.

Arbitražni tribunal je 7. julija 2026 njune očitke zavrnil v celoti. Tožnikoma je naložil tudi plačilo treh milijonov evrov stroškov Sloveniji, medtem ko si stranki stroške arbitražnega centra delita.