Založba Družina je v prostorih galerije Družina predstavila digitalizirano različico novega prevoda Svetega pisma, ki je izšel lansko leto.
Spletna različica Svetega pisma je dostopna preko spletnega naslova bozjabeseda.si.
Z digitalizacijo poskušajo na založbi povečati dostopnost Svetega pisma za vernike, prav tako pa olajšati raziskovalno delo.
Na založbi so lani objavili nov prevod celotnega Svetega pisma, ki je nastajal od leta 2006. S prevodom, ki so ga številni prevajalci pripravljali pod uredništvom Jožeta Krašovca, smo v Sloveniji dobili uradni katoliški prevod Svetega pisma.
Novi prevod pa ne ukinja prejšnjega komentiranega ekumenskega prevoda, ki je nastajal med leti 1981 in 1996, temveč ga v vseh bistvenih postavkah dopolnjuje, je ob izidu prevoda komentiral Krašovec.
Spletna izdaja Svetega pisma vključuje tudi opombe, ki jih je novi prevod prevzel od francoske Jeruzalemske izdaje, ki velja za najvplivnejši katoliški prevod Svetega pisma po drugi svetovni vojni.
Na spletni strani je mogoče tudi prilagoditi velikosti pisave, kar bo koristilo predvsem bralcem, ki slabše vidijo, so poudarili na predstavitvi digitalizirane izdaje.
Sveto pismo je skozi zgodovino zavzemalo obliko različnih medijev, od rokopisov do tiska, zato je tudi digitalizacija logičen korak, je na današnji novinarski konferenci povedal eden od prevajalcev novega prevoda, profesor na ljubljanski teološki fakulteti Miran Špelič.
»Bistveno je, da se ta beseda razodeva, da pride do naslovnika, to pa je zdaj vsak človek«, je še poudaril Špelič.
V slovenskem govornem prostoru je bilo Sveto pismo v preteklosti sicer digitalizirano že na dveh spletnih straneh, vendar se nova izdaja od teh razlikuje po boljši dostopnosti in preprostosti.
Kot je povedal profesor na teološki fakulteti Samo Skralovnik, bo nova izdaja prišla prav tudi študentom teologije in ostalim, ki se raziskovalno ukvarjajo s Svetim pismom, saj so digitalizirana besedila danes nepogrešljiva pri raziskovalnem delu.
Komentarji (10)
sobotainfo ste res se v srednjem veku.
Sveto pismo je ze leta na spletu…le posodobitev se je zgodila z najnovejsim prevodom!!!!!
Pravilno ste zapisali; katoliška “izdaja” Svetega pisma, s podobo malika, izmaličenega človeka na križu.
Kristjani slavimo vstalega Jezusa, ki je ponesel grehe človeštva na križ, ki je na križu umrl, na tretji dan vstal in živi! Vse ostalo je religija in zavajanje padlega angela luči, satana!
O, zavedeno ljudstvo, da bi le vzeli v roke in brali Sveto pismo!
Kak na ton Sobotainfo nišče ne razmi sarkazma nikdar. Kak či je to višek intelgence. Fčasi maš minuse ...
Kritika Svetega pisma z vidika sodobne psihodinamične in etične analize:
Svetopisemske zgodbe, zlasti tiste v Stari zavezi, v sebi nosijo izjemno kontroverzne elemente, ki, če jih beremo z zavedanjem sodobnih človekovih pravic in moralnih norm, izzovejo resno zaskrbljenost. Precejšen del teh besedil ni zgolj simboličen ali metaforičen – za mnoge lahko postanejo dobesedne podobe grozljivega nasilja, ponižanja in celo nečloveškega ravnanja, ki ne bi smelo biti del sodobne moralne misli. Poglobljeno razumevanje teh besedil postavlja pod vprašaj temeljne vrednote, kot so človeška dostojanstvo, sočutje in enakopravnost, in jih postavlja v svet, kjer nasilje, maščevanje in krvoločnost delujejo kot legitimni načini za ohranjanje reda, discipline in vere.
Če se osredotočimo na Staro zavezo, lahko vidimo številne primere, kjer so zapisi o božjih ukazih, ki vključujejo pobijanje celotnih narodov, uničenje krajev, mučenje posameznikov in "božje maščevalne kazni", nedvomno obdarjeni z elementi, ki jih sodobna etika ne bi mogla sprejeti kot zgled. Zgodbe, kot so tiste o poplavi, Izraelovem osvajalskem pohodu ali božjih kaznih nad tistimi, ki so se oddaljili od vere, vsebujejo neverjetno nasilje in maščevalnost, ki ni le etično sporno, ampak lahko v določeni meri povzroči tudi travme pri tistih, ki jih berejo. Posebej problematično je, da so ti zgodbi pogosto prežete z božjo pravico in legitimnostjo, ki pravzaprav povzdignejo nasilje in krutost na raven svetega dejanja.
Poglejmo na primer zgodbe o bojih med Izraelom in različnimi narodi, kjer so ljudje pogosto prikazani kot upravičeni do uničenja svojih sovražnikov. Božje kazni, kot so poplava ali uničenje Sodome in Gomore, ki jih je avtor zapisoval z namenom, da pokažejo božjo jezo nad zlom, so danes zlahka razumljene kot skrajno nasilne in etično vprašljive. Posamezni dogodki, kjer so celotna ljudstva povsem izbrisana, ne da bi obstajala možnost za odpuščanje ali rehabilitacijo, niso zgolj zgodbe, ampak način, kako je bil do takrat oblikovan odnos do drugih ljudi in različnih verovanj. Zanimivo je, da so ti dogodki včasih obravnavani kot "božje ukaze", kar jih, v očeh tistih, ki sledijo svetemu pismu, naredi sprejemljive in moralno upravičene. Vendar to postavlja zelo resna vprašanja o tem, kako se lahko prenašajo temeljne moralne vrednote, če so vključene v kontekst totalnega nadzora, nasilja in maščevanja.
Poleg tega ni mogoče prezreti dejstva, da mnogi vidijo take zgodbe kot težko usklajene z modernimi in univerzalnimi človekovimi pravicami. Prikazovanje nasilja kot legitimnega načina za dosego ciljev – bodisi skozi božje ukaze bodisi skozi izjemno krute in grozljive kazni – lahko vodi v oblikovanje prepričanj, ki niso zgolj etično sporna, ampak tudi nevarna v sodobnem svetu. Takšne zgodbe ne ponujajo možnosti za dialog, sprejemanje in pomiritev, ampak natančno nasprotno – spodbujajo občutek, da je vsak "nepravilno misleči" ali drugače verujoči posameznik upravičen do uničenja ali zavrnitve.
Zaradi tega je nujno, da se sprašujemo o vplivu teh tekstov na sodobne bralce. Ko prebiramo te zgodbe skozi prizmo sodobne etike, človekovih pravic in psihodinamičnega razumevanja človeškega delovanja, ne moremo prezreti občutka groze, ki nastane ob predstavljanju tako nasilnih in maščevalnih dejanj kot legitimnih. Mnogi ljudje, zlasti tisti, ki imajo bolj občutljiv in racionalen pristop do sveta, bodo težko sprejeli tovrstno vsebino kot nekaj, kar bi bilo mogoče smatrati za vzorčene moralne zakone. Očitno je, da je težko razumeti, kako bi ta vrsta "razodetja" lahko bila izvor duhovne rasti, saj izključuje temeljne vidike človeške dostojnosti, razumevanja in empatije.
Poleg tega se postavi vprašanje, zakaj je sploh potrebno, da so moralni zakoni, ki so zapisani v svetih knjigah, obarvani z elementi, ki naj bi jih razumeli kot preživele relikvije stare religijske misli. Moderni svet ponuja na tisoče knjig, ki utemeljujejo moralo in odgovornost v bolj dostopnem jeziku, brez da bi bilo treba za to predpostavljati blodnje o čudežih ali nasilen konflikt. Te sodobne knjige nas učijo, da so morale in etične vrednote lahko univerzalne in dostopne brez magičnih bitij ali brutalnih božjih kazni. Takšna literaturo ponuja veliko bolj smiselno, strpno in humanistično alternativo, ki omogoča etično izobrazbo brez spodbujanja nasilja, maščevanja ali diskreditiranja človeškega dostojanstva.
Na koncu, brez skrbi, ki bi jih ta vsebina lahko povzročila tistim, ki jo berejo z večjo občutljivostjo ali tistim, ki iščejo odgovore na moralna vprašanja, vsekakor ni potrebno, da se vračamo k zgodovinskim narativom, ki utemeljujejo nasilje kot osnovno načelo. Svet lahko obstaja in se razvija tudi brez potrebo po takšnih grozljivih in nezakonitih zgodbah, katerih edini namen je morda ustvariti atmosfero strahu in podrejenosti, ki ni več primerna za današnji čas.
In reply to Pravilno ste zapisali;… by Kristjan2025 (ni preverjeno)
Ufffff, si se pa razpisal ❗
Stara zaveza je stara krepko čez 2000 let ❗
Opisuje dogodke, ki so se dogajali v stoletjih pred Kristusom ❗
Za razumevanje je seveda potrebno nekaj predznanja ❗
Zato je bolje, če beremo Novo zavezo ❗
In tudi tukaj je potrebno imeti nekaj predznanja ❗
In mimogrede, nisem ti dal minusa, ker so ta "glasovanja" brez smisla ❗
In reply to Kak na ton Sobotainfo nišče… by Mnenje (ni preverjeno)
Pa ti niti pijsati nevejš, če že. V sakšon stavki uporabljaš te klicaj - če bi človek to štel pravilno v ton toni bi se zdero sakši stavek. Je nadležno, pa niti slovnično je nej pravilno.
Kakšno predznanje nucan? Ka je te predznanje? Nas lejko z normalnoga psihološkoga, religioznoga vidika?
Edino, ka ti dan praf, je, ka za interpretacijo rejsan nucaš predznanje. Če mi pa daš minus, pa neven točno, za koj se ti boriš. Ge bi se za te vidik kak san razložo in nigi nejsan žalo religije; kvečjemi te vidik ... keroga ti je naslednji komentator lepo razložo.
@@@ !!!!! PA FAJN BOJ !!! @@@@
In reply to Ufffff, si se pa razpisal ❗… by Lukčev Mesec (ni preverjeno)
Z večino tvojih tez se strinjam. Vrednote in norme se z razvojem družbe in družbene misli spreminjajo. Tudi, če postavimo tezo, da so nekatere univerzalne skozi čas in prostor se spremenita slednja in je potrebna drugačna aplikacija le-teh.
Iskati odgovore na sosdobne izzive sveta v nekajtisočletnih starih spisih... zakaj? To so opisi funkcioniranja družbe, ki je bila v marsičem drugačna od naše. V luči razvoja sodobne družbene misli, ki postavlja v ospredje univerzalne človekove pravice, ki jih v ničemer ne morejo omejevati rasa, nacionalnost, kulturna pripadnost, socialni sloj ali spol je mogoče več morale najti v čeških pravljicah kot v bibličnih spisih.
In reply to Kak na ton Sobotainfo nišče… by Mnenje (ni preverjeno)
@Kristjan2025
...Lübi svojoga bliznjoga kak samoga sebe... Ce te vdarijo po levoj, jin nastavi se desno.... Izraelci so izbrano lüdstvo od boga .....
Zej pa si pogledni, ka tan doli delajo novodobni judeki.
In reply to Pravilno ste zapisali;… by Kristjan2025 (ni preverjeno)
Religija je opij za ljudstvo!
Sveto pismo lahko odslej berete tudi na internetu in to le Jeruzalemsko izdajo, da slučajno kdo ne vzame v roke tistega EKUMENSKEGA je z kopico napak !
Knjiga kera se je prirejala skozi zgodovino po potrebi. In zdaj leta 2025 še vedno obstajajo lidje keri mislijo ka je ta zadeva resno stara 2000 ali več let. Itak bi pa ta knjiga mogla biti v knjižnicah pod kategorijo Pravljice in nej med resno literaturo.