Sojenje za grozovit umor: Na kraju zločina skupaj čakala, da je žrtev umrla

Na ptujskem sodišču se je danes začelo sojenje Tomažu Arkliniču, ki je skupaj z Aleksandro Škamlec obtožen umora 33-letne partnerke iz Markovcev.

Do zločina je prišlo 22. marca lani, truplo umorjene ženske pa je dva tedna pozneje v travi v bližini Kidričevega našla naključna sprehajalka.

Takrat je postalo jasno, da ženska ni odšla neznano kam, kot je 23. marca policiji prijavil njen mož. Ta je policistom celo izročil poslovilno pismo, ki naj bi ga napisala žena.

Kriminalisti so ga prijeli 5. aprila, naslednji dan pa še njegovo intimno prijateljico iz službe, s katero naj bi izvedla umor matere štirih otrok.

Prvoobtožena Škamlec je sicer krivdo priznala že na ločenem predobravnavnem naroku sredi novembra, za kar ji je senat izrekel 28 let zapora.

Krivde ni priznal, svojci razburjeni

Arklinič novembra lani, na predobravnavnem naroku, krivde ni priznal. Svojci in znanci umorjene matere štirih otrok so na začetek predobravnavnega naroka čakali s transparenti.

Ko je do zadnjega vhoda na sodišče pripeljalo vozilo pravosodne policije, je postalo glasno.

»Gnoj, prasec, zgnij v zaporu,« so se zališali vzkliki.

Napeto vzdušje se je nadaljevalo v dvorani. Svojce žrtve je med drugim razburilo, da se je njegova odvetnica spraševala o tem, kako aktivna je bila vloga obdolženega med samim izvrševanjem kaznivega dejanja.

»Njegov prispevek je najmanj tako pomemben, kot njen, tako da tukaj gre za sostorilstvo pri umoru na grozovit in zahrbten način,« je vendarle prepričana tožilka.

Stopil pred novi senat

Glavna obravnava zoper 38-letnika iz Markovcev, sprva načrtovana za 22. januar, je bila preklicana po izločitvi prejšnjega senata, ki mu je predsedoval Matej Šmigoc.

Mož umorjene je danes stopil pred novi senat. Vodi ga okrožna sodnica Katja Kolarič.

Na zatožno klop ptujskega sodišča so ga danes ponovno pripeljali v neprebojnem jopiču. Arklinič, rojen 24. avgusta 1986, je vidno shujšan in svoj pogled v sodni dvorani usmerja proti tlom.

Bo javnost iz sojenja izključena?

Javnost iz sojenja ne bo izključena v celoti, samo v posameznih delih, je odločila sodnica, saj da je javnost že bila seznanjena s primerom. 

Zagovornica Tomaža Arkliniča Milena Prelog pa meni, da bi prisotnost javnosti negativno vplivala na osebno življenje in duševno zdravje otrok, ki so stari dve, osem in 11 let.

Kaj pravi obtožnica?

Obtožnica pravi, da sta Škamlec in Arklinič na zahrbten in grozovit način umorila 33-letnico. Žrtev je 22. marca 2024 pristala na to, da odda otroke v varstvo Mariji Hvalec v Podlehnik, v dogovoru, da se zvečer vrneta po njih, in to je tudi storila. 

Okoli 16. ure jo je Arklinič odpeljal v Slovenske Konjice v velnes, za tem pa še na pico. Žrtev je poklicala Hvalec in sporočila, da se vračata po otroke. 

V takem prepričanju jo je puščal tudi Arklinič. Okoli 21. ure je v bližini Strnišča zavil z glavne ceste na stransko pot, tam čakala je Škamlec. Arklinič je ustavil vozilo, ugasnil luči in izstopil. 

Žrtev ni mogla zaznati, kaj se dogaja, izstopila je sama in nepripravljena. Škamlec ji je z nadetimi lateks rokavicami zadala večje število vbodov s preklopnim nočem, dolgim devet centimetrom in širokim dva in pol centimetra.

Skupno jo je enajstkrat brezbrižno zabodla in porezala, v zgornje, vitalne dele telesa. 

Navzoč je bil Arklinič, ki je brezčutno poslušal ženino kričanje, opazoval je brezčutno izživljanje Škamlec ter močan strah in hudo psihično trpljenje žrtve.

Žrtev je utrpela prebod skozi uho, imela je ureznino na zatilju, vbodnino na vratu, vbodnino na desni zadnji strani vratu, na desni strani lica pred uhljem, na zadnji strani leve rame, podlahti, dlani desne roke in desni spodnji čeljusti obraza. 

Ko je Škamlec prenehala, sta na kraju skupaj čakala, da bo umrla. Zastalo ji je srce.

Dejanje sta skušala prikriti tako, da je Škamlec zakopala truplo v gnoj in prekrila s senom. S kraja sta se odpeljala. Arklinič je dejal Hvalec, da prideta po otroka jutri, ker je žrtev preveč popila. 

V naslednjih dneh je s pismom, ki ga je lastnoročno napisala Škamlec, prepričeval ljudi, da je žrtev zapustila svojo družino. 

Obtožencu očitajo, da je storil kaznivo dejanje umora v sostorilstvu z Aleksandro Škamlec.

Tomaž Arklinič je danes povedal, da se bo na obtožnico branil z molkom in ne bo odgovarjal na vprašanja.

V zagovoru dejal, da se je umorjene bal, dogodka se ne spomni

Predstavljen je bil pisni zagovor Tomaža Arkliniča iz 22. avgusta, v katerem je opisoval njun odnos z žrtvijo in na kratko tudi dan, ko se je zgodil umor.

Zapisal je, da se zaveda, da za takšno dejanje ni opravičila, da pa sta z umorjeno imela težave v partnerskem odnosu, ki jih je podrobneje opisal, saj naj bi bile povod za okrutno dejanje,

»Večina prič je iskreno izpovedala, da niso zaznavali prepirov, saj se je navzven kazala v lepi luči, življenje z njo pa je bilo težko,« je zapisal Arklinič.

Izpadom žrtve so bili po njegovih besedah priča samo ožji sorodniki, opisal jo je kot dominantno v njunem razmerju. Večkrat bi mu naj očitala, da jo zapostavlja in si zanjo vzame premalo časa, zato so se začeli prepiri.

»Bila je glavna, želela imeti vse v svoji oblasti,« je zapisal.

Kljub prepirom sta se po rojstvu prvega skupnega otroka pogovarjala o poroki, po poroki pa naj bi se prepiri še stopnjevali. Tudi v času gradnje hiše je bilo veliko prepirov, čeprav naj bi žrtev obljubljala, da bo po selitvi v novo hišo vse bolje.

Omejevala naj bi tudi stike z njegovimi starši.

»Nikoli mi ni šlo v glavo, da je takšna. Jaz sem še dodatno delal, pomagal pri urejanju otrok, pri hišnih opravilih, čeprav so nekatere priče moje aktivnosti zatajile. Vse, kar si je zaželela, sem naredil, da bi bila zadovoljna z menoj,« je zapisal.

V zakonu naj bi vztrajal zaradi otrok, žrtev pa naj bi se po njegovih besedah tudi nad njimi večkrat znašala. Večkrat bi jo naj prosil, da gresta na pogovor k psihiatru ali psihologu.

Žrtev naj bi nato začela uživati še alkohol in se velikokrat znesla nad Arkliničem in otroci.

»Mogoče se to vse komu zdi banalno, ampak želim, da sodišče izve kak je bil njen odnos - neprimeren do mene, do otrok, do povsem naključnih ljudi.«

Začel se je je bati, saj mu je grozila, da ga bo zastrupila in mu pobrala premoženje ter otroke.

Nato je v službi navezal stik z Aleksandro, ki ji je te težave zaupal. Škamlec mu je predlagala rešitev. »Kaj če bi se tvoje žene znebila ilegalno?« Škamlec mu je dejala, da ne bo rabil nič narediti, da bo samo malo pomagal.

»Bil sem nerazsoden, pritiska nisem več zdržal, nisem vedel, kaj počnem,« je zapisal.

Zapisal je še, da se v trenutku umora ni zavedal, kaj se je dogajalo, dogodka se ne spomni.