Objekti v Žižkih že leta propadajo, vendar država opozarja na pravne omejitve pri ukrepanju.
Pomurski poslanec Jožef Horvat iz vrst Nove Slovenije je na ministra za javno upravo Franca Propsa nedavno naslovil poslansko pobudo v zvezi z odstranitvijo propadajočih objektov v upravljanju ministrstva.
V pobudi je opozoril na povsem zanemarjene objekte v solastništvu države, eden izmed takšnih je v Žižkih, v občini Črenšovci.
Na več zemljiščih že vrsto leto stojijo na pol podrti, neuporabni objekti. V zemljiški knjigi so vpisani kot solastnina države in zasebnika, upravljavec nepremičnin pa je ministrstvo za javno upravo.
Obnova ni več mogoča
Horvat v pobudi opozarja, da zanemarjeni objekti iz leta v leto bolj propadajo, kvarijo videz kraja in kažejo na »brezbrižen odnos države oziroma upravljavca«.
Stavbe so po njegovem mnenju v tako slabem stanju, da obnova ni več mogoča. Poslanec je ministra v pobudi pozval, naj se v dogovoru s solastnikom poskrbi za odstranitev objektov.
Deleži nepremičnin obremenjeni z več hipotekami več različnih upnikov
Za odziv na pobudo smo se obrnili na ministrstvo za javno upravo, kjer so nam pojasnili, da je država solastnica nepremičnin v deležu polovice.
Nepremičnina je bila v last države prevzeta v zapuščinskem posopku z namenom unovčitve prevzetega nepremičnega premoženja in poplačila denarne terjatve.
Iz ministrstva so pojasnili, da so deleži druge solastnice obremenjeni z več hipotekami več različnih upnikov.
Država je po pojasnilih ministrstva večkrat pozvala hipotekarne upnike k izbrisu hipotek oziroma k izvedbi vseh potrebnih aktivnosti, da bodo ti prišli do poplačila svoje terjatve.
»Vendar so bili upniki neodzivni ali pa k ureditvi medsebojnih premoženjskopravnih razmerij niso bili pripravljeni pristopiti.«
Brez pravne podlage za rušitev objektov
Ker za nepremičnino z obstoječimi hipotekami ni interesa, je leta 2022 Republika Slovenija želela doseči poplačilo tudi preko instituta sodne delitve solastnine (s civilno delitvijo preko prodaje nepremične), s čimer se je druga solastnica nepremičnine strinjala, vendar je bil sodni postopek ustavljen, ponovno zaradi neaktivnosti hipotekarnih upnikov, so pojasnili na ministrstvu.
»Ker je Republika Slovenija le solastnica navedenih nepremičnin, nima pravne podlage, da pristopi k rušitvi objektov, zato z oceno stroškov rušenja oziroma obnove objektov v tem trenutku ne razpolaga, saj bi bila z morebitno odstranitvijo objektov Republika Slovenija lahko odškodninsko odgovorna hipotekarnim upnikom, ki bi posledično lahko zatrjevali odškodovanje zaradi zmanjšanja vrednosti nepremičnin. Prednostni cilj še vedno ostaja prodaja nepremičnine ter poplačilo obstoječih terjatev upnikov,« so dodali.
Kakšna je možnost izbrisa hipotek?
Za kakršnokoli postopanje je nujno sodelovanje vseh deležnikov, tudi solastnice nepremičnine in hipotekarnih upnikov, so opozorili.
»Ministrstvo za javno upravo v tem in podobnih primerih v sodelovanju s pristojnimi organi preko različnih, tudi sodnih in upravnih postopkov, v okviru obstoječih normativnih možnosti poskuša nepremičnine prodati in s tem uresničiti namen njihovega prevzema v okviru inštituta omejitve dedovanja po 128. členu Zakona o dedovanju, ki je poplačilo s strani Republike Slovenije izplačanih socialnih prejemkov.
Ponovno bomo hipotekarne upnike seznanili z dejanskim stanjem objektov ter jih pozvali k izvedbi aktivnosti za poplačilo njihovih terjatev ter zaprosili Državno odvetništvo Republike Slovenije, da prouči možnosti za izbris hipotek oziroma hipotekarne upnike pozove k izvedbi aktivnosti, da se zaprejo njihove terjatve,« so še odgovorili.
