Danes je bil umeščen novi evangeličanski škof Aleksander Erniša. Po svečanem bogoslužju je sledila pogostitev vernikov.
Kot smo že poročali, je bil Aleksander Erniša danes v evangeličanski cerkvi v Puconcih umeščen kot novi škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Sloveniji.
V umestitveni pridigi je kot svoje osrednje vodilo mandata izpostavil Pavlove besede »evangelija se ne sramujem«, ki jih razume kot poziv k odprti, pogumni in k ljudem usmerjeni cerkvi.
Erniša je v pridigi dejal še, da si želi cerkve, ki ostaja zvesta Svetemu pismu in zna hkrati govoriti v jeziku današnjega časa.
Reformacijsko izročilo ter osebnosti, kot so Primož Trubar, Jurij Dalmatin in Štefan Küzmič, pa je označil kot živo dediščino, ki naj po njegovih besedah usmerja prihodnost slovenske evangeličanske skupnosti.
Nova služba mu, je še povedal v pridigi, prinaša odgovornost, da cerkev ostane prostor dialoga, sočutja in resnice.
»Cerkev ne sme biti cerkev zaprtih vrat, temveč odprtih dlani,« je dejal ter poudaril, da je njeno poslanstvo služiti ljudem v svetu, ki se sooča z negotovostjo, polarizacijo in osamljenostjo.
Erniša, ki napoveduje odpiranje razprave o aktualnih družbenih in etičnih vprašanjih, med njimi tudi o blagoslovu istospolnih parov, je poudaril potrebo po krepitvi sodelovanja z drugimi verskimi skupnostmi in po mednarodni povezanosti cerkve. Ob tem ostaja ena njegovih prioritet posodobitev komunikacije ter okrepljena dobrodelna dejavnost.
V govoru je poudaril tudi kontinuiteto cerkvenega poslanstva in dejal: »Naša cerkev je majhna po številu, a njeno poslanstvo je veliko. Smo cerkev raznolikosti, zgodovinske povezanosti z narodom in odprtosti svetu. Cerkev dialoga, sodelovanja in mostov.«
Vernike je pozval k življenju iz vere in k pogumu, ki ga po njegovih besedah zahteva sodobni čas. Pridigo je sklenil z znamenitim Trubarjevim pozivom »Stati inu obstati«, ki ga vidi kot kazalnik smeri za prihodnost cerkve.
Erniša se pri svojem delu opira na izkušnje iz Slovenske vojske, policije in evangeličanske občine v Trstu. Kot sin prvega slovenskega evangeličanskega škofa Geze Erniše se zaveda simbolne teže imenovanja, ob tem pa napoveduje, da bo ostal »zvest samemu sebi«.
Poleg evangeličanske cerkve bo vodil tudi evangeličansko cerkveno občino v Ljubljani.
