Gradnja nove telovadnice, zadolženost občine, razvoj vasi, cestna infrastruktura in skrb za starejše so zaznamovali soočenje kandidatov za župana občine Tišina.
Občino Tišina zadnjih 16 let vodi Franc Horvat, ki se na letošnjih lokalnih volitvah poteguje za peti zaporedni mandat. Tokrat ima tri izzivalce, ki so v aktualnem mandatu sodelovali pri delu občinskega sveta.
Na soočenju televizije IDEA, ki smo ga pripravili v sodelovanju s Sobotainfo in Pomurec.com, so sodelovali aktualni župan Franc Horvat, kandidat Slovenske ljudske stranke, Simon Detellbah, kandidat neodvisne liste Glas Tišine, in Miro Berke, kandidat Demokratov.
Na soočenje smo povabili tudi četrtega županskega kandidata Danijela Kolmana, vendar se ga ni udeležil.
Kandidati so spregovorili o največjih občinskih projektih, prihodnji zadolženosti, razvojnih razlikah med vasmi, položaju mladih družin in starejših ter sodelovanju v občinskem svetu.
Telovadnica za 6,2 milijona evrov bo močno zaznamovala prihodnji mandat
Ena osrednjih tem soočenja je bila gradnja nove telovadnice pri Osnovni šoli Tišina, ki predstavlja največjo načrtovano občinsko naložbo v prihodnjih letih.
Vrednost projekta znaša približno 6,2 milijona evrov. Država naj bi prispevala okoli 2,35 milijona evrov, občina pa preostanek. Horvat je ob tem pojasnil, da pričakujejo še milijon evrov iz Eko sklada.
Občina ima približno 5,5 milijona evrov letnega proračuna, njen dolg pa se je povečal na približno 2,7 milijona evrov.
Horvat je povedal, da trenutna zadolženost po njegovih podatkih znaša 607 evrov na prebivalca, po zaključku gradnje telovadnice pa bi lahko narasla na približno 1115 evrov.
»Še vedno bomo v bistvu potem nekje, tako bom rekel, v zlati sredini, ampak to je en zelo velik projekt,« je dejal.
Ob tem je poudaril, da je finančna konstrukcija projekta zaprta in da so sredstva za gradnjo zagotovljena.
Vendar bo to po njegovih besedah pomenilo omejitve pri drugih naložbah.
Detellbah bi drugače izpeljal javno naročilo, Berke napoveduje tedenski nadzor gradnje
Del razprave je bil namenjen tudi načinu izbire izvajalca nove telovadnice. Javno naročilo je bilo objavljeno na državnem portalu, ponudbe pa so zbirali prek zasebne platforme, povezane s pravnim svetovalcem občine.
Horvat je odločitev zagovarjal z dobrimi izkušnjami s podjetjem, ki je občini že pomagalo pri drugih projektih.
»Če imaš nekega dobrega mojstra, ga sigurno ne boš odslovil, ne boš vsak servis avta vozil drugam, ampak ga voziš k tistemu avtomehaniku, ki ti ga porihta in ga uredi dobro,« je dejal.
Detellbah, ki se poklicno ukvarja z razvojem infrastrukturnih projektov, bi se postopka lotil drugače.
»Definitivno bi se lotil tega drugače, čeprav sem bil sam član razpisne komisije čisto na koncu.«
Pojasnil je, da bi se odločil za klasičen postopek javnega naročanja in si želel več ponudnikov. Na razpis sta namreč prispeli le dve ponudbi.
Berke je medtem napovedal, da bi ob izvolitvi vzpostavil nov gradbeni odbor, v katerem bi sodelovali predstavniki svetniških skupin.
Gradnjo bi spremljali tedensko, posebno pozornost pa bi namenili tudi izvajanju športne vzgoje med gradbenimi deli.
Horvat je odgovoril, da koordinacije že potekajo in da občina z vodstvom šole sodeluje pri zagotavljanju nadomestnih prostorov za športno vzgojo.
Murski Črnci in očitki o neenakomernem razvoju občine
Razprava se je nadaljevala z vprašanjem razvoja posameznih vasi. V Murskih Črncih je pred časom potekal zbor krajanov, na katerem so opozorili na pomanjkanje naložb. Nekateri so omenjali celo možnost odcepitve od občine.
Detellbah je poudaril, da ne želi posameznih vasi označevati za zapostavljene, vidi pa precej možnosti za izboljšanje sodelovanja med vaškimi odbori, občinskimi svetniki in občinskim vodstvom.
»Ravno zaradi tega smo naredili široko listo in tudi, bom rekel, skoraj v vsaki vasi imamo predstavnika za vaške odbore.«
Opozoril je še, da so bile po njegovih besedah krajanom nekaterih vasi dane obljube, ki niso bile uresničene.
Berke se z oceno o zapostavljanju posameznih naselij ni strinjal. Poudaril je, da je občina infrastrukturne projekte izvajala po posameznih vaseh ter da so se pri obnovah vodovoda, cest in javne razsvetljave trudili zagotavljati enakomeren razvoj.
Horvat je bil do pobude iz Murskih Črncev precej ostrejši.
»Tisti podpisi, ki so se zbirali, so se zbirali tudi s figo v žepu,« je dejal in dodal, da po njegovem mnenju vsi podpisniki niso bili seznanjeni s celotno vsebino pobude.
Ocenil je, da je šlo za politično motivirano dejanje.
Kot dosežke dosedanjega občinskega vodstva je izpostavil 46 kilometrov zgrajenega vodovodnega omrežja in 26 kilometrov obnovljenih cest v vseh 12 naseljih.
Zagotovil je še, da zaradi velikih investicij ne nameravajo zmanjševati sredstev za redno vzdrževanje občine in delovanje društev.
Cesta Petanjci–Gederovci–Krajina odprla politično razpravo
Pomemben del soočenja je bil namenjen tudi državnim cestam in kolesarskim povezavam. Med največjimi infrastrukturnimi potrebami so kandidati izpostavili obnovo ceste Petanjci–Gederovci–Krajina ter povezave proti Murski Soboti.
Berke je dejal, da sta rekonstrukcija cest in gradnja telovadnice tudi med ključnimi prednostnimi nalogami Demokratov.
Detellbah je opozoril na dolgotrajne državne postopke in pojasnil, da je po njegovih informacijah začetek gradnje ceste odvisen predvsem od pridobitve zemljišč. Ob tem je izpostavil spremembo časovnice državnega projekta.
»Prejšnja vlada je predvidela zaključek gradnje leta 2027. V rebalansu nove vlade je to 2029.«
Horvat je zamude pripisal preteklim odločitvam in opozoril, da se bo treba z državo intenzivneje dogovarjati.
Napovedal je tudi obisk ministra za infrastrukturo v občini, od katerega pričakuje podporo nadaljevanju cestnega projekta.
Med kandidatoma se je razvila razprava o odgovornosti za zamike, pri čemer je Detellbah poudaril, da je mogoče časovnico pospešiti, ko bodo urejena potrebna zemljišča.
Pri kolesarski povezavi Gradišče–Murska Sobota je Detelbah opozoril še na premalo sodelovanja med občinama Tišina in Murska Sobota.
Po njegovem mnenju bi morali občini v preteklih letih skupaj odločneje nastopiti pri državi.
Manj prebivalcev, vse več starejših: Kako v občini zadržati mlade?
Občina Tišina se sooča tudi z neugodnimi demografskimi trendi. Od leta 2010 se je število prebivalcev zmanjšalo za približno 250. Otrok, mlajših od 15 let, je skoraj 100 manj, starejših od 65 let pa skoraj 300 več.
Kandidati so se zato dotaknili vprašanja, kako privabiti mlade družine in jim omogočiti dostopnejše bivanje.
Berke je poudaril, da občina že zagotavlja številne subvencije in olajšave, med drugim pri komunalnem prispevku ter stroških vode in kanalizacije.Te bi ohranil na sedanji ravni.
Horvat je kot pomemben ukrep za privabljanje družin ponovno izpostavil gradnjo telovadnice in urejeno komunalno infrastrukturo.
Po njegovem mnenju bi morala dodatne ukrepe sprejeti tudi država, med drugim z zagotavljanjem brezplačnega vrtca.
Detellbah je predlagal dodatno pomoč mladim družinam, ki gradijo stanovanjske hiše in odplačujejo stanovanjske kredite.
»Drugi takšen ukrep bi lahko bil vsekakor zmanjšanje vsaj plačila vrtca za en razred za tiste družine, ki imajo kredit za novo gradnjo v naši občini.«
Zavzel se je tudi za nova območja stanovanjske gradnje, predvsem v bližini osnovne šole.
V bližini šole bi lahko zrasli tudi manjši stanovanjski bloki
Vsi trije kandidati so načeloma podprli možnost sodelovanja občine pri zagotavljanju javnih najemnih stanovanj.
Berke bi podprl sodelovanje z republiškim stanovanjskim skladom.
Detellbah je predlagal gradnjo manjših stanovanjskih objektov v bližini šole na Tišini.
Horvat je opozoril, da je takšne projekte zaradi prostorskih omejitev težko uresničiti v kratkem času.
Pojasnil je, da ima občina približno 600 praznih zazidljivih parcel, a veljavna prostorska pravila na velikem delu območja omejujejo vrste gradenj.
Po njegovih besedah bi bilo treba najprej spremeniti občinski prostorski načrt in del zakonodaje, kar lahko traja več let.
Dom za starejše v Tropovcih in neizkoriščeni prostori za dnevno varstvo
Zaradi staranja prebivalstva je bila pomembna tema tudi skrb za starejše.
Berke je podprl razvoj prevozov za starejše ter možnost ureditve doma za starejše v nekdanjem gostinskem objektu v Tropovcih.
Pri slednjem občine ne vidi kot neposrednega investitorja, ampak predvsem kot partnerja pri urejanju prostorskih pogojev.
Detellbah je povedal, da si želi čim več možnosti, da starejši ostanejo v domačem okolju.
Poleg predvidenega doma za starejše v Tropovcih je kot eno izmed možnosti omenil tudi delno preureditev podružnične osnovne šole v Gederovcih.
Opozoril je tudi na prostore za dnevno varstvo starejših na Tišini, ki po njegovih besedah že več let ostajajo neizkoriščeni.
Horvat je pojasnil, da je bil projekt dnevnega varstva povezan z Domom starejših Rakičan, vendar so se načrti ustavili zaradi težav zavoda.
Povedal je, da so o nadaljevanju projekta že govorili s predstavniki države in da pričakujejo nadaljnje korake po ureditvi vodstva doma.
Ob tem je izpostavil še dostopnost zdravstvenih storitev v zdravstvenem centru Živa v parku ter odprtje lekarne.
Berke je dodal, da bi si prizadeval za dodatno polovico koncesije za družinsko medicino.
Burne seje občinskega sveta in vprašanje prihodnjega sodelovanja
V zadnjem delu soočenja so kandidati spregovorili o medsebojnih odnosih in vodenju občine.
Seje občinskega sveta so bile v iztekajočem se mandatu večkrat zaznamovane z ostrimi besedami in osebnimi obračunavanji.
Detellbah je poudaril pomen spoštljive razprave in konstruktivnega sodelovanja.
Horvat je bil kritičen do obnašanja posameznih svetnikov, pri čemer je posebej omenil odsotnega kandidata Kolmana.
Berke je pojasnil, da se je za kandidaturo pod okriljem Demokratov odločil zaradi možnosti boljšega sodelovanja z državno ravnjo in pridobivanja razvojnih sredstev.
Detellbah na začetku ne bi bil poklicni župan
Posebno vprašanje je bilo namenjeno tudi Detellbahovi zaposlitvi v Ljubljani. Pojasnil je, da zaradi odprtih projektov in študijskih obveznosti na začetku mandata ne bi mogel prevzeti poklicnega opravljanja županske funkcije.
Dodal je, da dolgoročno načrtuje vrnitev v Prekmurje in obnovo domače hiše.
Horvat se je na to odzval z navedbo, da je tudi sam pred nastopom županske funkcije delal v Ljubljani, vendar se je vsak dan vračal domov.
Bi kateri od protikandidatov lahko postal podžupan?
Ob zaključku soočenja so kandidati odgovarjali še na vprašanje, ali bi bili pripravljeni kateremu izmed protikandidatov ponuditi podžupansko funkcijo.
Berke je dejal, da o tem še ni razmišljal.
Detelbah je poudaril, da bo odločitev odvisna predvsem od sestave prihodnjega občinskega sveta in števila izvoljenih svetnikov posameznih list.
Horvat pa je opozoril, da Detellbaha ne bi mogel imenovati za podžupana, saj ta ne kandidira za občinskega svetnika.
Vsi trije so ob zaključku izrazili pripravljenost za sodelovanje pri razvoju občine, čeprav se njihovi pogledi na posamezne projekte in dosedanje vodenje občine precej razlikujejo.
